Petra MalenšekPetra Malenšek
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Tanja DominkoTanja Dominko
Dr. Jože Ramovš (foto: ARO)
Dr. Jože Ramovš

Veselimo se svojega lepega jezika, posebej dvojine, ki ima v sebi močno strukturo sožitja

Slovenija | 25.01.2017, 08:04 Nataša Ličen

Slovenci smo kot narod živeli in se razvijali iz moči svoje tisočletne kulture, je zapisal dr. Jože Ramovš. Naša oživljajoča kri je slovenščina. V maternem jeziku zmore človek povedati drugim tudi fine nianse svojih misli, doživetij in izkušenj. Anton Trstenjak je dejal: »Človek je človeku človek po besedi.« Zato so v reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije, ki so jo izvedli na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, sodelujoče temeljito povprašali tudi po stališčih glede ohranjanja in razvoja lepe slovenščine.

Jezik mora biti ljudem razumljiv.

Dr. Jože Ramovš: "Omenjena raziskava je pokazala, da velika večina ne razume pomena tujih imen za podjetja in proizvode. Že iz funkcionalnega razloga torej ni smiselno uvajanje tujih imen v slovenskem prostoru. Na vprašanje, ali bi proizvodi, ki so v prodaji v Sloveniji, morali imeti informacijo na ovoju tudi v slovenščini, je z jasnim stališčem »DA« pritrdilo kar 98,4 % vprašanih v omenjeni anketi. Velika večina pravi, da je dolžnost Republike Slovenije to zagotoviti, vsak deseti bi to naložil Evropski uniji. Odgovarjali so, da naj bi to obvezo praktično izvajali uvozniki in prodajalci. Pri vprašanju o splošnem stališču glede mešanja tujih besed in besedil v vsakdanjo rabo v Sloveniji je več kakor tri četrtine izbrala naslednje: »Sem odločno proti temu – menim, da je treba ohraniti v vsakdanji rabi v Sloveniji lepo slovenščino.«

Prof. dr. Jože Ramovš: »Jezik je tista arheološka postojanka, po kateri lahko kopljemo in prepoznavamo, kako se je razvijal jezik tisočletja nazaj. Mi in jaz sta važni kategoriji, toda odločilna med njima je midva. Midva je dialog, sva dva enako človeka. Dvojina je miselno in doživljajsko rešitev dilem, ki jih dvajseto in devetnajsto stoletje ni rešilo. Kjer je dvojina, je možnost obojestranske komunikacije. Midva je širokopasovna komunikacijska povezava, avtocesta med vašim doživljanjem, med vašim mišljenjem, med vašimi čustvi, med vašimi hotenji, med vašimi življenjskimi izkušnjami in med mojimi mislimi, mojimi čustvi, mojimi hotenji in življenjskimi izkušnjami in to ima slovenščina. Sorazmerno malo sodobnih evropskih jezikov ima dvojino, slovenščina jo ima in kako na to ne bi bili ponosni.«

»Slovenci imamo v svojem globokem doživljanju velike osnove za dobro sožitje, kot je drugi narodi nimajo. Rešitev je mentaliteta, ki je skrita v jeziku, v naši dvojini. Vedno, ko sva bila dva in sva morala drug z drugim živeti, se pogovarjati, sodelovati, sva jaz in vi, sva midva. Jezik je odraz mišljenja, strukture možganov. Jezik je tista nosilna struktura, ki nosi ljudi, samo treba jo je uporabljati. Razvijamo se lahko samo v jeziku.«

Slovenija, Sociala, Oddaje
Protestni pohod na Ježici  (photo: Robert Božič) Protestni pohod na Ježici  (photo: Robert Božič)

Čemažarjevi s sodišča prejeli klofuto

Napad Romov na ljubljanskega kmeta Antona Čemažarja še ni dobil sodnega epiloga. A ena od odločitev, ki so jo že prejeli, ne nakazuje ugodnega razpleta. Napadalci so bili trije, na kraj pa jih je ...

Grob Cvetane Priol (photo: Nadškof Alojzij Cvikl FB) Grob Cvetane Priol (photo: Nadškof Alojzij Cvikl FB)

Pred 52 leti je umrla Božja služabnica Cvetana Priol

Obhajamo 52. obletnico smrti Božje služabnice, laikinje in pedagoginje Cvetane Priol. Ob 18. uri bo na pobreškem pokopališču v Mariboru sveta maša in molitev na njenem grobu. O postopku za njeno ...

Natalija Šimunovič (photo: Maja Morela) Natalija Šimunovič (photo: Maja Morela)

V sozvočju med lokom viole in pisateljskim peresom

Natalija Šimunovič, ki jo mnogi poznajo kot priznano profesorico violine in viole ter ustanoviteljico glasbenega gledališča Trubadur, je svojo poklicno pot začela na Glasbeni šoli v Radovljici. ...