Zloraba drog je odraz pomanjkanja v družbi

Slovenija | 13.01.2017, 10:49 Nataša Ličen

Problem drog je večplasten. So droge, o katerih govorimo zelo tolerantno in so povsem integrirane v kulturo družbe. Prah strahu in ogorčenja dvignejo droge, ki so manj poznane, tako imenovane nove droge, sintetične substance, ki nastajajo vedno nove in nove. Vsaka psiho-aktivna snov lahko negativno vpliva na človeka, tako psihično, kot fizično.

Zaradi še vedno trajajočega razvoja možganov so droge za mladostnike zelo nevarne

Zagotovo imajo droge tudi učinke, po katerih človek hrepeni, toda vedno se je treba zavedati tudi škodljivih posledic. V času mladostništva ne smemo prezreti, da se človekovi možgani razvijajo nekje do triindvajsetega, štiriindvajsetega leta in takrat se najbolj razvija čelni prefrontalni reženj, ki je odgovoren za kontrolo vedenja, za predvidevanje situacij. In, če mladostnik v tem obdobju preveč uporablja droge, se lahko zgodi, da se ne zmore naučiti te kontrole, ne zmore predvidevati, kaj se bo naprej zgodilo, in se zaradi tega pozneje v življenju ob uporabi droge lahko hitreje razvije zasvojenost.

Novodobne droge so neraziskane, vseh možnih posledic ne poznamo, zato so še dodatno nevarne

Anja sodelavka Drogarta: »Smo nevladna organizacija, že šestnajst let delamo na področju zmanjševanja škodljivih posledic alkohola in drog med mladimi. Delujemo na terenu, imamo svetovalnice, razvijamo publikacije, delamo raziskave. Naša populacija so mladi, ki jih namenoma srečujemo tudi v nočnem življenju, z njimi smo v rednem kontaktu preko spleta in podobno. V svetovalnico nas kličejo tako mladi kot starši, medtem ko se klici staršev v zadnjih letih povečujejo. Očitno je med njimi vse več skrbi.«

Kar 93 mladostnikov se je že srečalo z alkoholom

»Nove droge so se na trgu pojavile zaradi hotenja ustvariti legalne nadomestke snovi, ki posnemajo učinke klasičnih drog. Problem novih drog je neraziskanost in nepoznavanje, to je najbolj nevarno. Je pa med mladimi, vsaj sodeč po raziskavah, še vedno najbolj problematičen alkohol, najbolj pogosto v uporabi, saj je kar 93 odstotkov mladih že poskusilo alkohol. 23 odstotkov mladih je že uživalo marihuano, sledijo tako imenovane stimulativne droge, no, nove droge pa je poskusilo manj kot pet odstotkom mladih, starih med 15 in 24 let. Vsekakor so problem nove droge, toda, ne pozabimo, vse se začne pri alkoholu.«

Alkohol je družbeno sprejeta »droga«

"Dostikrat starši prvi ponudijo alkohol otrokom in to alkoholu zbija predznak nevarnosti. Mladi uporabljajo droge zaradi sprostitve, zabave, ali ker želijo eksperimentirati. Občasna uporaba ni nujno nevarna, lahko pa je. Treba je opozoriti mlade, da je vsaka uporaba droge, tudi alkohola, v času razvoja možganov odsvetovana, zaradi tega, da se lahko človek dokončno razvije in potem lahko normalno deluje.«

V ozadju omamljanja so pogosto problematični odnosi v družini, med sovrstniki ali v odnosu posameznika s samim seboj

»Nekateri poizkusijo drogo res samo iz zanimanja, mnogi zaradi vrstniškega pritiska, ker želijo pripadati družbi, spet tretji zaradi lajšanja notranjih stisk ali travm doma, v šoli ali še iz otroštva. So pa tudi takšni, ki priznajo, da se brez drog sploh ne zmorejo pogovarjati in so brez samozavesti. To kaže na družbeni problem, da se brez drog ne zmorejo sproščeno vključiti med sovrstnike. Namreč, to kar se v družbi dogaja z drogami je velikokrat odraz tega, kar družbi primanjkuje. Primarna celica je družina, kjer morajo imeti mladi vez, povezanost, občutke varnosti. To je sklop več dejavnikov, ko govorimo o razlogih jemanja droge.«