Škof Jamnik predaval o liberalizmu in etiki v Mumbaju

Svet | 03.02.2017, 11:58 Marta Jerebič

Škof Anton Jamnik v okviru Teološke fakultete že nekaj let redno sodeluje kot gostujoči profesor na Teološki fakulteti in Mednarodnem centru za bioetiko v Mumbaju v Indiji. Tokrat je imel večji sklop predavanj o liberalizmu in medverskem dialogu na tamkajšnji Teološki fakulteti.

Gre za zelo zanimivo izkušnjo, da v tem 20 milijonskem mestu kljub temu, da je kristjanov manj kot 1%, število duhovnih poklicev ostaja sorazmerno veliko in da mnogi prihajajo v semenišče potem, ko končajo že kakšno drugo fakulteto. Zelo skrbno in zavzeto so prisluhnili predavanjem, izjemno zanimivi pa so bili pogovori in vprašanja saj so pokazali veliko stopnjo samostojnega, argumentiranega in izvirnega vrednotenja. Prav tako je zanimivo, da večina profesorjev živi v isti hiši kot bogoslovci, tako da gre za neke vrste college v smislu študija v Oxfordu.

Drugi sklop predavanj o bioetiki pa je bil namenjen zdravnikov profesorjem, medicinskem sestram in drugemu osebju v zdravstvu, ki so povezani v Mednarodni center za bioetiko. Razmere v Bombayu so zahtevne, so najbolj bogata področja (Bolywood področje filmskih igralcev v katerem je veliko več bogastva kot v Holywoodu v ZDA) saj to mesto velja za gospodarsko središče Indije in tudi gospodarsko središče Azije, hkrati pa je to mesto skriva tudi drugi popolno drugo nasprotje, izjemno hudo revščino. Prav v tem mestu namreč obstaja največji »slam« na svetu v katerem živi več kot milijon ljudi v strahoviti revščini morda samo s streho iz papirja ali pločevine, v grozni umazaniji, s hrano, ki jo pobirajo po ulicah, brez kakršnekoli oskrbo z elektriko, vodo in drugo infrastrukturo. Z zdravniki smo samo delno obiskali ta najbolj revna področja saj je drugače zelo nevarno, da dobiš kakšno bolezen. Zdravniki in drugo osebje se zelo trudi, da bi tudi tem ljudem nudili vsaj neko minimalno medicinsko oskrbo. Koliko jih vsak dan v tej grozoviti revščini umre praktično nihče ne ve.

Temeljno bioetična vprašanja s katerimi se zdravstvo v Indiji sooča pa je predvsem nadomestno materinstvo (predvsem za pare iz ZDA), prodaja organov za presaditev v bogatašem po svetu, vprašanje splava, evtanazije in druga etična vprašanja, ki v Indijo prihajajo z globalizacijo.

Posebej zanimivo in poučno je bilo srečanje z nadškof in kardinalom Mumbai njegovo eminenco Oscarjem Graciosom, ki je tudi eden od osmih najožjih svetovalcev papeža Frančiška. Kardinal odlično pozna razmere v svetu. Spregovoril je predvsem o tem, kako se korak za korakom v pozitivno smer odvija dialog Svetega sedeža s Kitajsko kar je še posebej pomembno za Katoliško Cerkev saj je Kitajcev že več kot milijarda in pol. Indija ima prav tako izjemno število ljudi – milijardo 300 milijonov (povprečno gre za zelo mlado populacijo), kristjanov je največ v Kerali na jugu dežele, kjer je tudi izjemno veliko število duhovnih poklicev. Predsednik Indije je hinduiske vere in z njim sorazmerno dobro sodeluje saj hinduizem veljaj za zelo miroljubno in asketsko vero. Kardinal je posebej izpostavil, da je trenutno v Indiji največji problem prav islam, ki postaja vsaj na določenih mestih precej agresiven. To je še posebej velika težava na Severu zahodu Indije saj iz Pakistana prihaja vedno več muslimanov. Prav tako je to težava na Zahodu Indije na meji z Bangladešem, pa tudi na nekaterih drugih področjih. Vse bolj se zdi, je poudaril kardinal Oscar, da gre za zelo načrtno obvladovanje posameznih področjih predvsem v velikih mestih, kjer se število muslimanov v zadnjih letih zelo povečuje. Trudijo se za dialog, toda čim večja je skupnost muslimanov, ki dobesedno obvladujejo posamezna področja v mestih, tem težji je dialog.

Srečanje v Mumbaiu sem zaključil s predavanjem na regionalnem srečanju škofovske konference, kjer sem predstavil razmere v Evropi, problem beguncev, terorizma in krščanstva, ki v Evropi potrebuje novo evangelizacijo. Predstavil sem, da so za Evropo ključne tri hude nevarnosti: demografska praznina (zelo malo mladih, populacija se stara, pomanjkanje veselja do življenja), etična praznina (etično relativizem, družba ugodja, udobja in kapitala), in duhovna praznina (veliko zanima nje za duhovnost toda oblikovano po lastni želji in okusu).

Na koncu smo srečanje zaključili z ugotovitvijo, da globalni svet postaja vse manjši, problemi se selijo iz enega kontinenta na druge, toda po drugi strani se Evropa in Indija marsikaj naučita druga od druge.