Redovnice in redovniki
Papež zaskrbljen zaradi izstopov iz posvečenega življenja – 2300 na leto
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je že v soboto, ko je sprejel udeležence plenarnega zasedanja Kongregacije za redovnike, izrazil zaskrbljenost zaradi izstopov iz posvečenega življenja. Podatki za leto 2015 in 2016 kažejo, da je vsako leto posvečeno življenje zapustilo kar 2300 oseb. Največ med 30 in 50 letom starosti.
Papež stanje označuje kot krvavitev, ki slabi versko življenje in življenje same Cerkve. Razloge za to, da je zvestoba na takšni preizkušnji, vidi v kulturi začasnega, posvetnosti, načinu vodenja ustanov. Poudaril je, da je treba na poseben način skrbeti za bratsko življenje v skupnosti in navzočnost dobrih duhovnih spremljevalcev.
Družbeni in kulturni kontekst
Papež Frančišek se je tako v govoru osredotočil na nekatere dejavnike, ki vplivajo na zvestobo v tej dobi, kjer je težko prevzeti resne in dokončne obveznosti. Prvi dejavnik, ki ne pomaga ohraniti zvestobe, je »družbeni in kulturni kontekst«. Živimo potopljeni v tako imenovano »kulturo drobcev«, »kulturo začasnega«, ki lahko vodi v življenje, odvisno od modnih trendov. Ta kultura vpeljuje »potrebo, da imamo 'stranska vrata' vedno odprta za druge možnosti, goji potrošnjo, pozablja na lepoto preprostega in strogega življenja ter tako povzroča veliko eksistencialno praznino«. Razširjen je tudi »močan praktični relativizem«, po katerem se vse presoja glede na samouresničitev, ki je velikokrat tuja evangeljskim vrednotam. »Živimo v družbi, kjer ekonomska pravila nadomeščajo moralna, narekujejo zakone in postavljajo svoje oporne sisteme na škodo življenjskih vrednot; v družbi, kjer diktatura denarja in profita zagovarja pogled na življenje, po katerem je nekdo, ki ni donosen, odvržen. V takšni situaciji je jasno, da se je treba najprej pustiti evangelizirati, da bi se zatem lahko posvetili evangelizaciji,« je zatrdil papež.
Mladi - žrtve logike posvetnosti
Naslednji dejavnik, ki ovira zvestobo posvečenemu življenju, je »svet mladih«, ki je kompleksen in obenem bogat in poln izzivov. Kot je dejal Frančišek, obstajajo velikodušni, solidarni in na verskem in družbenem področju aktivni mladi; mladi, ki iščejo pravo duhovno življenje in želijo nekaj drugega, kar ponuja svet. Obstajajo čudoviti mladi in ni jih malo. A tudi med njimi so »mnoge žrtve logike posvetnosti«: iskanje uspeha za vsako ceno, lahko zasluženega denarja in lahko dosegljivega užitka. Ta logika zapelje mnoge mlade, je zatrdil papež in dodal: »Naše delo ne more biti drugega kot biti jim blizu in jih okužiti z veseljem evangelija in pripadnostjo Kristusu. To kulturo je treba evangelizirati, če želimo, da ji mladi ne podležejo.«
Proti-pričevanje posvečenega življenja
Tretji dejavnik pa po papeževih besedah prihaja iz samega posvečenega življenja, kjer poleg svetosti ne manjkajo situacije »proti-pričevanja«, zaradi katerih je zvestoba težka. Med temi situacijami je papež izpostavil »rutino, utrujenost zaradi vodenja struktur, notranje spore, iskanje moči, posvetni način vodenja ustanov, avtoriteto, ki postane avtoritarizem«.
»Če posvečeno življenje hoče ohraniti svoje preroško poslanstvo in svojo privlačnost, mora še naprej biti šola zvestobe za bližje in oddaljene, mora ohraniti svežino in novost središča, ki je Jezus, privlačnost duhovnosti in moč poslanstva, pokazati mora lepoto hoje za Kristusom in izžarevati upanje in veselje,« je dejal papež.
