Sodišče za človekove pravice proti nadomestnemu materinstvu
Slovenija | 28.01.2017, 00:37 Marjana Debevec
Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi in Zveza katoliških družinskih združenj v Evropi pozdravljata razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice o nadomestnem materinstvu. Sodišče je zavrnilo pritožbo italijanskega para, ki so mu pristojni odvzeli otroka, rojenega nadomestni materi, poroča Družina.
Škofje so v izjavi za javnost med drugim spomnili, kako pomembna je zaščita otrok proti nedovoljenim praksam, ki bi se lahko prelevile tudi v trgovino z ljudmi, kar poudarja tudi omenjena sodba Sodišča za človekove pravice. Po mnenju družinskih združenj v Evropi pa ta odločitev krepi zaščito otrok in je pomenljivo znamenje proti nadomestnemu materinstvu in trgovini z ljudmi.
Z enajstimi proti šestim glasovom so sodniki minuli torek v Starsbourgu kot primerno označili ravnanje italijanskih oblasti. V obrazložitvi razsodbe je zapisano, da ločitve otroka od para ni mogoče oceniti kot kršenja pravice do zasebnega življenja. Vzrok za to je neobstoječa biološka vez para z otrokom in kratko obdobje, ki ga je par z otrokom preživel.
Italijanska zakonca sta preko ruske agencije plačala nadomestni materi, ki je zanju februarja 2011 v Moskvi rodila otroka. Par je nato dečka v Rusiji registriral kot svojega, ne da bi pri tem navedel, da ga je rodila nadomestna mati. V Rusiji je nadomestno materinstvo mogoče, v Italiji pa je prepovedano.
Ob vrnitvi družine v Italijo so tamkajšnje oblasti zavrnile potrditev starševstva. Po testu očetovstva se je še izkazalo, da italijanski zakonec ni biološki oče otroka, torej niti jajčna celica niti semenčice niso bile genetski material italijanskih tožnikov.
Po poročanju Družine je oktobra 2011 italijansko sodišče odločilo, da morata zakonca otroka nemudoma oddati v državno skrbništvo. Po približno letu dni v otroškem zavetišču je bil deček leta 2013 zaupan rejniški družini in je že posvojen.
Dokončna odločitev sodnikov je bila sicer razglašena minuli torek. S tem so sodniki po prepričanju zagovornikov pravic otrok do očeta in matere potrdili, da otrok ni tržno blago, ki ga je mogoče kupiti, vsaj delno pa so preprečili tudi zlorabo revnih žensk, ki so z nadomestnim materinstvom pahnjene v sodobno suženjstvo.