Sprejeti dogovor bi bil korak naprej
Slovenci po svetu | 07.02.2017, 10:09 Matjaž Merljak
Narodni svet koroških Slovencev NSKS izraža ogorčenje in začudenje ob sprejemanju nove deželne ustave avstrijske Koroške, iz katere naj bi se črtalo imenovanje slovenske narodne skupnosti. Izjavo NSKS objavljamo v celoti.
»Od začudenja do žalitve narodne skupnosti« seže odziv številnih pripadnikov narodne skupnosti na izjavo deželnega svetnika in kulturnega referenta Bengerja v zvezi z osnutkom nove deželne ustave, naj se črta predvideno imenovanje slovenske narodne skupnosti, tako ugotavlja Nanti Olip, poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Začudenje, ker se je deželni svetnik Benger odmaknil od dogovorjene formulacije in s tem vnesel v koalicijo napetosti, ki jih v tem trenutku, ko je treba prebaviti politično zapuščino moralno in pravno propadlega »haiderizma« na Koroškem in postaviti smernice za prihodnost dežele Koroške.
»Da posamezni podeželski politični funkcionarji imenovanja slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi ne prenesejo, je izraz demokratične in politične nezrelosti ter zanikanje zgodovine Koroške. Imenovanje narodne skupnosti v novi deželni ustavi bi pomenilo gesto sprave, spodbujanja zgodovinske zavesti in še večjega odpiranje do naroda soseda v deželi, konstruktivnega sodelovanja in jasnega priznavanja, da slovenščina bogati jezikovno in kulturno podobo Koroške«, tako Olip dalje.
»Če deželni svetnik Benger trdi, da ljudje tega ne presejo in da je treba Slovence in Slovenke dati ven, je treba spomniti na dejstvo, da so take izjave za pripadnike narodne skupnosti zelo žaljive in obujajo spomine na najhujše čase prejšnjega stoletja ali na ponižujoče izjave Haiderja, ki je naznanjal, da bo postala Koroška zopet enojezična«, tako Olip o prizadetosti posameznih ljudi iz vrst narodne skupnosti.
»Med številnimi obiski kulturnih prireditev na Koroškem je deželni svetnik in kulturni referent Benger prav gotovo spoznal celo vrsto kulturnih ustvarjalcev narodne skupnosti, ki s svojim delom na kulturnem področju ohranjajo in gojijo slovenščino prav gotovo že dalj časa, kot je on sam na Koroškem«, tako Olip v izjavi za medije.
»Imenovanje nemško in slovensko govorečih sodeželanov v novi deželni ustavi bi bil jasen signal, da je narodna skupnost sestavni del skupne Koroške in ne moteč faktor, ki se poljubno zlorablja za politično motivirane manevre znotraj političnih strank!«
