Prešernovo na Dunaju, v Tinjah in Celovcu

Slovenci po svetu | 31.01.2017, 12:46 Matjaž Merljak

Ob slovenskem kulturnem prazniku slovesnosti in prireditve pripravljajo tudi naši rojaki v sosednjih državah. Nocoj bo slovesno na Dunaju, v četrtek, 9. februarja, bo osrednja slovesnost v Celovcu, že vrsto let pa niz tovrstnih prireditev začenjajo v Tinjah.

Prešernovo proslavo na Dunaju pripravljata tamkajšnji Slovenski inštitut in Slovenska iniciativa Dunaj. Slavnostni nagovor „Beseda o besedi na tujem“ bo imeli dr. Miha Vrbinc, ki je glavni urednik revije Rastje. Recital iz te revije je pripravili pisatelj mag. Stefan Feinig, za glasbeni del prireditve bo poskrbel duo Sonus: Mira in Sara Gregorič (violina in kitara). Proslavo bo glasbeno uokviril pevski zbor Slovenske iniciative Dunaj pod vodstvom Ajde Hribar. Ob koncu bo še druženje ob dobrotah iz slovenskih krajev. Prireditev bo nocoj ob 19. uri na Gusshausstrasse 14, to je ob Karlovi cerkvi, v pritličju, prva vrata desno.

Osrednja prireditev slovenskega kulturnega praznika na Koroškem bo v Celovcu 9. februarja 2017 ob 19. uri v Domu glasbe v Celovcu. Pripravljajo jo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu. Pozdravni govor bo imel minister za kulturo Tone Peršak, slavnostni govor pa bo imela ravnateljica Slovenske gimnazije mag. Zalka Kuchling. Za glasbeno podobo bodo poskrbeli: Tonč Feinig, klavir, Gabriel Lipuš, tenor, Mira Gregorič, violina, Sara Gregorič, kitara, Miha Vavti, saks, Matjaž Ferk, e-kitara ter moderator Niko Kupper.

Poklon največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu v Tinjah so v nedeljo, 29. januarja 2017, pripravili tamkajšnji Dom prosvete in Prosvetno društvo „Lipa“ iz Velikovca. Geslo praznovanja je bilo „Kultura - vez med rodovi in rojaki“. V svojem pozdravu je rektor tinjskega doma Jože Kopeinig opozoril, da je v zgodovini mnogo Slovencev iz različnih vzrokov zapustilo svoje domove, kljub temu pa ohranilo vrednote kulture – besede, ki ima še dodaten pomen, je obrazložil Kopeinig.

Slavnostni govornik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc. V govoru je med drugim vzel v pretres pomen slovenskih društev na Koroškem, ki skrbijo za to, da se tudi izven Slovenije ohrani slovenski jezik. Dodal je, da se z jezikom utrjuje zavedanje o lastnih koreninah, ki so pomemben del slovenske identitete. Minister Žmavc je tudi opozoril na vlogo, ki jo imajo društva pri ohranjanju slovenske kulture, pa ne le slovenska društva na Koroškem, temveč povsod v zamejstvu in po svetu.

Ob loku iz preteklosti v prihodnost pa je minister tudi ugotovil, da je kultura pomembna za slovenski narod in njegov obstoj skozi stoletja, kar da je posebej očitno v zamejskem prostoru.

Po ustaljeni navadi so tinjsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku sooblikovali otroški zbor „Lipov cvet“ in Vokalna skupina „Lipa“ slovenskega prosvetnega društva iz Velikovca, poleg tega pa še zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu (KSŠŠG), z recitalom pa Tone Kuntner, ki je med drugim podal vrstice izpod peresa Ivana Cankarja. Kuntner je rektorju tinjskega doma Jožetu Kopeinigu, „očetu te družine“, kot je dejal, podaril tudi posebno darilo: na leseno ploščo napisano pesem „Družina“.

(vir: Slovenski spored ORF iz Celovca)