Prešernovi nagrajenci za leto 2017
| 08.02.2017, 07:59
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika Prešernovega dneva je sinoči v Cankarjevem domu potekala državna proslava, na kateri so podelili najvišje slovenske nagrade v kulturi. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela slikarka Metka Krašovec ter prevajalec Aleš Berger. Naslov proslave v režiji Nede R. Bric je bil Pevcu vedno sreča laže.
Aleš Berger - Prešernova nagrada za življenjski prevajalski opus
Aleš Berger prejme Prešernovo nagrado za življenjski prevajalski opus. V utemeljitvi piše, da je njegov opus impozantno avtorsko delo: "Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik".
Kot v utemeljitvi velike Prešernove nagrade zapisal Primož Vitez, je Berger s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor.
Berger se je rodil 18. septembra 1946 v Ljubljani. Leta 1970 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Sprva je deloval kot novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, pisal pa je tudi gledališke kritike. Vse od ustanovitve (1982) je bil član uredniškega odbora Nove revije, nato tudi mesečnika Ampak.
Od leta 1978 do upokojitve leta 2008 je bil urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Na založbi je urejal znamenito zbirko Kondor, pa tudi zbirke Klasiki Kondorja, Lirika in Nova lirika. Vse omenjene zbirke "so z leti dobile kultni status in so prepoznane kot nosilke razvoja jezikovne senzibilnosti v slovenščini". Konec 90. let se je Berger posvetil avtorskemu, esejističnemu in dnevniškemu pisanju.
Metka Krašovec - Prešernova nagrada za izjemen in prepoznaven slikarski opus
Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec Prešernovo nagrado prejme za življenjsko delo za izjemen in prepoznaven slikarski opus. Umetnostna zgodovinarka Breda Škrjanec je v utemeljitvi nagrade zapisala, da je njena umetnost potovanje po subtilnem robu čutnih zaznav. "Metka Krašovec s svojimi slikami išče tišino, ki zveni," je poudarila.
Metka Krašovec, rojena 7. oktober 1941 v Ljubljani, je likovnemu ustvarjanju posvetila življenje. Kot piše v utemeljitvi, je "najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilco".
Njen opus je sestavljen iz raznovrstnih, včasih medsebojno popolnoma različnih, a v sebi logično zaključenih celot. "To govori o njenem radovednem ustvarjalnem duhu, ki nikoli ne počiva, pač pa vztrajno raziskuje. Tako nikoli ni bojazni, da bi obstala v rutini. Rdeča nit, ki teče skozi njeno, sicer dokaj heterogeno slikarsko poetiko, pa je iskanje lepote kot tistega ideala, ki se mu človek sicer lahko približa, ne more pa ga popolnoma doseči," je zapisala Breda Škrjanec.
Kot slikarka se je uveljavila konec 60. let. Bila je prva v skupini mladih slovenskih slikarjev, ki jih je slovenska likovna kritika poimenovala "ekspresivni figuraliki". Njeno tedanje slikarstvo je izhajalo iz čarobne izkušnje predmeta, ki, večinoma potopljen v toplo barvno polje, kot na primer znamenita Tišina (Frančiškanska cerkev) iz leta 1970, vzpostavi specifično psihološko razpoloženje.
Letos kar trije nagrajenci sklada prihajajo z glasbenega področja. Nina Šenk, ki sodi med najvidnejše in najpomembnejše slovenske skladatelje mlajše generacije, je nagrado Prešernovega sklada prejela za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njeno ustvarjanje odlikuje prepoznaven in prepričljiv slog komponiranja, ki je rezultat trdega dela in neutrudnega iskanja svojega glasbenega izraza. "Je umetnica, katere izjemen ustvarjalni dar je našel najmočnejši izraz v skladanju sodobne glasbe. Pri komponiranju sledi navidez preprostim načelom. Biti vztrajen v samem procesu dela in iskren do samega sebe," je v utemeljitvi nagrade zapisal koncertni mojster Janez Podlesek.
Nagrado sklada je za skladateljsko in koncertno dejavnost v zadnjih dveh letih prejel skladatelj, akademsko izobraženi klarinetist in multinštrumentalist Boštjan Gombač. Glasbenik je v omenjenem obdobju "suvereno in z vso svežino globoko zaznamoval slovensko glasbeno tvornost". Kot skladatelj in multiinstrumentalist je nastopil na koncertih z Big bandom RTV Slovenija, relevantno pa je deloval tudi na področju oživljanja slovenske narodne pesmi. Njegove priredbe (v sodelovanju s harmonikarjem Janezom Dovčem) vpeljujejo v slovensko narodno pesem elemente jazza, bluesa, sodobne plesne ritme, je v utemeljitvi zapisal igralec Žarko Prinčič.
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar je nagrado sklada prejel za glasbeno-scenski opus, ki je razvejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in načelno razumevanje glasbe v umetnosti - tako v gledališču kot na filmu - mu narekuje samosvojo izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komunikativen pristop do različnih umetniških žanrov. Kot vsestranski glasbenik je neizčrpen, nenehno v pogonu in raziskovanju. "Smrekar je svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše, ki skozi glasbo išče nevidne poti do njihovih podzavestnih (arhetipskih) leg, čustvenih votlin in z razumom shranjenih spominov," je navedla dramaturginja Zala Dobovšek.
Pisateljica Mojca Kumerdej je lani v kritiških krogih prejela številne pohvale za najnovejši roman Kronosova žetev. Sedaj je zanj prejela še nagrado Prešernovega sklada. Roman se dogaja ob prelomu razburkanega 17. stoletja, ki je bil čas turških vpadov, kuge, vrenja množic, in ob hkratnih pripravah na protireformacijo, zažiganje knjig in izgon teh, ki niso pokleknili. Pisan je v delno starinsko patiniranem jeziku, polnem metaforike in podob, ki so polne poproščene teologije. To mu daje izrazito jezikovno barvitost in stilsko razgibanost. "Kumerdejeva piše o preteklosti, da bi pokazala na današnje stanje in poiskala pravzroke zanj, za naš hlapčevski odnos in upogljivost," je v obrazložitvi zapisal Matej Bogataj.
Po tem, ko je leta 2015 veliko Prešernovo nagrado prejel Miki Muster, je letos, sicer med nagrajenci sklada, bil še vrhunski stripovski avtor in karikaturist Tomaž Lavrič. V minulih dveh letih so po presoji upravnega odbora sklada še posebej izstopala njegova stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter razstavi v Cankarjevem domu in Pritličju. Risar stripov in karikaturist Iztok Sitar je v utemeljitvi nagrade opomnil, da je Lavrič izjemen risar, ki se ponaša z odličnim poznavanjem človeške anatomije in pretanjenim čutom za plastično ponazoritev človeškega telesa. To je po njegovih besedah posebej razvidno v stripu Lomm. Po Sitarjevi presoji Lavričevo delo po vsebinski in likovni plati sodi v sam vrh slovenskega stripa.
Nagrado Prešernovega sklada so prejeli tudi arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič iz Arhitekture Krušec. Nagrado prejmejo za njihove stvaritve na Brdu: upravno stavbo ter VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije, za individualno hišo na Golem in za obnovo Linhartove dvorane v Cankarjevem domu. Zavidljivi opus razmeroma mlade skupine arhitektov zaznamuje izjemno občutljiv odnos do preteklosti in slovenske tradicije, obenem pa tudi do naravnega in grajenega okolja. Njihove stavbe so materialno skromen, a vedno asociativno bogat arhitekturni zapis. Arhitektura skupine Krušec je po besedah arhitekta Aleša Vodopivca "svojevrstna, z gradnjo izražena interpretacija mest in pokrajin, kulture in našega časa".
