Slovenska industrija se zaveda nujnosti digitalizacije

Slovenija | 05.02.2017, 08:00

Slovenska industrija se vse bolj zaveda nujnosti digitalizacije, a se pri njenem uvajanju še naprej sooča z velikimi izzivi. Nujen je razvoj pravih kadrov, dodatno spodbudo pa bi predstavljalo ugodnejše davčno okolje.

Velik potencial v digitalizaciji vidi večina slovenskih podjetij, je pokazala raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice, opravljena na vzorcu 88 pretežno proizvodnih podjetij različnih velikosti. V skoraj vseh podjetjih uporabljajo pametne mobilne naprave, proces upravljanja imajo računalniško podprt v dveh tretjinah družb. Na drugi strani ima avtomatizirano proizvodnjo le 35 odstotkov podjetij, je povedala predsednica zbornice Gertrud Rantzen. Po njenem je prvi korak v pravo smer ponovno uvajanje vajeništva, potrebno pa je krepiti še nadaljnje izobraževanje zaposlenih.

V prihodnjih petih letih namerava nekaj manj kot polovica podjetij v digitalizacijo vlagati od dva do tri odstotka letnega prometa. Pet odstotkov jih bo za ta namen vlagalo več kot 10 odstotkov, 34 odstotkov pa največ odstotek letnega prometa. Največji del naložb bo usmerjen v digitalizacijo logistike in proizvodnje.

Največjo oviro za digitalizacijo podjetja še vedno vidijo v kvalificiranosti zaposlenih, sledita višina potrebnih vlaganj in varnost podatkov. Proces digitalizacije bi tako lahko spodbudila tudi država - več kot 50 odstotkov podjetij si želi davčnih spodbud, več kot 40 odstotkov podporo pri nadaljnjem usposabljanju kadrov, sledijo zagotavljanje širokopasovnih omrežij visoke kakovosti in spodbujanje raziskovalne aktivnosti in mladih talentov.

V Slovensko-nemški gospodarski zbornici se zavzemajo tudi za to, da bi bile investicije v digitalizacijo prepoznane kot investicije v raziskave in razvoj, za te velja 100-odstotna olajšava.

Prokurist v podjetju Robert Bosch Boris Presekar. »Govorimo o prihodnosti, da delovni trakovi, delovna mesta ne bodo več fiksna. Tako kot smo govorili zdaj, ’20 let sem delal isto,’ tu se bodo spreminjale stvari. Podatki, s katerimi bomo operirali, nam bodo dali informacije, da bomo lahko ukrepali. Izboljšanje artiklov, kvaliteta, in s tem posledično lahko delamo tudi personalizacijo izdelkov.«

Robotizacija in digitalizacija med ljudi pogosto vnašata strah pred izgubo delovnih mest. A direktor družbe Knauf Insulation Tomaž Lanišek izpostavlja pozitivne strani. »Robotizacija, kot jo moramo jemati, je zagotovo pomoč v procesu, pod črto je vedno lahko tudi to zloglasno zniževanje stroškov. Res je, robot dela 24 ur na dan, ne potrebuje dopusta, ne gre na bolniško, seveda ima določene zastoje, a to so določeni procesi, pri katerih ljudje niso dovolj hitri ali pa dejansko lahko pride do dolgotrajnih tudi zdravstvenih težav. Na teh področjih je ključno. Znanja, novi poslovni modeli, tudi nadzor nad roboti, tu je pa vedno človeški faktor. In tu popolne avtomatizacije ali pa digitalizacije zagotovo ne bo.«"

Opozarja še na vlogo izobraževalnega sistema, ki je sicer kakovosten, bi se pa moral vsebinsko bolj prilagajati izzivom digitalizacije. Kar 65 odstotkov poklicev, ki jih bo opravljala generacija Z, danes sploh še ne obstaja.

Ključnega pomena bosta sposobnost agilnega razmišljanja in dosmrtna zavezanost učenju oziroma učljivost. V prihodnosti bodo tako zmagovala tista podjetja, ki bodo sposobna ustvariti pravo kombinacijo ljudi, znanja in tehnologije.