Lestvica korupcija: Slovenija višje, a težave ostajajo
Slovenija | 26.01.2017, 09:10
Po indeksu zaznave korupcije, ki je sestavljen iz rezultatov desetih mednarodnih raziskav, se Slovenija uvršča na 31. mesto med 176 državami. S tem je izboljšala oceno za štiri mesta. Pozitivno je, da vse več podjetij skrbi za zdravo in pregledno konkurenčno poslovno okolje, v javnem sektorju pa bi bile nujne izboljšave za bolj pregledno delovanje in varovanje tistih, ki prijavijo korupcijo. Najmanj korupcije je sicer v skandinavskih državah in na Novi Zelandiji.
Slovenija od leta 2012 ne dosega vidnejšega napredka na lestvici zaznave korupcije. Ocena kaže, da vlada, politični odločevalci in javni sektor še vedno dopuščajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje pri porabi javnih sredstev, sprejemanju zakonodaje in lobiranju. Vid Doria, generalni sekretar neprofitne organizacije Transparency Int. Slovenija. »Korupcija vsekakor ne počiva v primerjavi z gospodarsko rastjo v zadnjih letih in boljšimi gospodarskimi kazalci, zaradi se po mnenju IT Slovenija tudi o korupciji manj govori.«
Posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani, pravi predsednica TI Slovenia Simona Habič. »Ko recimo čakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno plačevati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih državnih in občinskih cestah ali ko zraven našega doma nepričakovane zraste industrijska cona, pa čeprav ne bi smela.« Razlogi za to po mnenju Habičeve ležijo tudi v manj skrbni in prehitri, netransparentni pripravi zakonov, predvsem na področju upravljanja javnega denarja, pri javnem naročanju in pri upravljanju lokalne samouprave.
Doria: Zaupanje javnosti v KPK upada
Zaščita žvižgačev in prijaviteljev korupcije po mnenju TI nezadostna, kar povezujejo s slabim delovanjem Komisije za preprečevanje korupcije. »To nekako lahko povežemo tudi z nedelovanjem oziroma pomanjkanjem kakovostnega delovanja KPK, ki je v končni fazi za to zadolžena in bi lahko na tem področju storila mnogo več tudi z drugimi pristojnimi organi,« je povedal Doria. Na KPK leti več očitkov, od tega, da ne uživa zaupanja javnosti in ne dobi dovolj prijav, do tega, da KPK premalo sodeluje z drugimi ustanovami. Za izkoreninjenje korupcije pa je potrebno sodelovanje vseh ustanov.
Postopki pred sodišči so predolgi, glede lobiranja pa so napovedali, da bodo budno spremljali postopke sprejemanja nove protitobačne zakonodaje v parlamentu.
Slovenija se je na 31. mestu znašla skupaj s Katarjem, Tajvanom, Barbadosom in Bocvano.
