Poklukar upa, da bodo ukrepi za skrajšanje čakalnih vrst ustrezno nadgrajeni

Slovenija | 17.01.2017, 12:26

Če bi se držala svojih napovedi, bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v začetku tega tedna v javno razpravo poslati predlog zdravstvene reforme. A to se ni zgodilo. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi bil sicer pripravljen, ključni deli naj bi bili usklajeni z ministrstvom za finance, vendar naj bi Kolar Celarčeva vsebino naprej razkrila koalicijskim partnerjem in ga šele nato predstavila javnosti. Vsi, ne le politiki, pričakujejo takojšnje ukrepe za skrajšanje čakalnih vrst.

Da so bili ukrepi za skrajšanje čakalnih vrst prednostna naloga Kolar Celarčeve že v preteklem letu, je za naš radio spomnil direktor jeseniške bolnišnice Janez Poklukar. Upa, da bodo nekoliko nadgrajeni. V zdravniških krogih so po njegovih besedah predlagali nacionalnega koordinatorja za čakalne vrste, ki bi razporejal paciente po ambulantah v Sloveniji, kjer čakalne vrste niso dolge ali predolge. Korak naprej bi bile, tako je dodal Poklukar, specializacije bolnišnic. Zdravniki prav tako pričakujejo novo zdravstveno storitev, e-konzultacije, ki bi omogočila hiter posvet med zdravnikom splošne medicine in zdravnikom specialistom. "Verjamemo, da so številne obravnave na sekundarni ravni v tem trenutku organizirane zato, ker zdravnik splošne medicine potrebuje potrditev svojega znanja s strani specialista. Če bomo to opravili s pomočjo sodobne tehnologije, lahko skrajšamo čakalne vrste." Poklukar je med ukrepi omenil tudi prenos določenih kompetenc zdravnikov na diplomirane medicinske sestre s posebnimi znanji, uvedba e-napotnice, uporaba aplikacije e-zdravje in posredovanje vseh izvidov v t. i. interoperabilno hrbtenico, kar bi izboljšalo komunikacijo in tako ne le skrajšalo čakalnih vrst, ampak tudi povečalo kakovost storitev. Poklukar je poudaril še pomen paliative. "Pričakujemo, da se čakalne vrste lahko skrajšajo z razvojem mreže paliative in mobilnih timov v Sloveniji. Tudi to mora biti ena od prioritet." Poklukar je prav tako prepričan, da ne bo šlo brez kadrovske in organizacijske krepitve primarnega zdravstva ter prenosa določenih storitev in kompetenc s sekundarne ravni na zdravnike družinske medicine ne bo šlo.

"Razmere v slovenskem zdravstvu se ne bodo izboljšale čez noč, to je tek na dolge proge," je bil jasen Poklukar. "Zaradi neugodnih demografskih kazalcev, projekcij financiranja zdravstvenega varstva v Sloveniji, iztrošenosti infrastrukture, pomanjkanja kadra in nenazadnje dolgih čakalnih vrst, menimo, da je nujno, da kadrovska, prostorska in finančna vzdržnost slovenskega zdravstva niso le prioriteta politike ali zdravstvenih delavcev, temveč slehernega državljana." Le tako bomo po Poklukarjevem mnenju ohranili javno zdravstvo. "Verjamem, da bomo s celovitim skupnim pristopom sistem uredili do leta 2030."