Odločno za zaščito terana

Kmetijstvo | 20.01.2017, 15:51

V Sežani so se včeraj zbrali pridelovalci terana in ustanovili Civilno iniciativo za spoštovanje zaščite tega plemenitega kraškega vina. Tamkajšnja občinska dvorana je bila polna, saj se je zbralo približno 130 pridelovalcev in drugih, ki so z vinogradništvom in vinarstvom ter teranom tako ali drugače povezani.

Predsednik civilna iniciative je postal Marjan Colja, ki pravi, da je prva njihova naloga z nestrinjanjem o predvidenih korakih EU komisije seznaniti le to in predvsem sestati se z Evropskim komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom. Napovedal je tudi predstavitev Krasa in terana na posebnem srečanju evropskim parlamentarcem in vsem komisarjem.

Po v četrtek sprejetem statutu je namen civilne iniciative širokega nabora aktivnosti, ki naj bi utrdile spoštovanje zaščite terana tako v Sloveniji kot tudi širše v EU. To naj bi dosegli predvsem z osveščanjem o posebnostih in lastnostih terana. Tajnica iniciative, nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič posebej izpostavlja strogo spoštovanje zaščite vina teran: "Teran je bil zaščiten kot nacionalna geografska oznaka in kot tak prenesen v register zaščit pri EU komisiji. In nikoli ni bil osporavan, razen na ene zelo čudne, neznane, skrivne načine, kot se to zdaj dogaja s strani hrvaške Istre in naš namen je prepričati in poučiti v argumente, da teran raste samo na slovenskem Krasu, tako člane EU komisije, člane EU parlamenta, kot predvsem in najprej komisarja za kmetijstvo..."

"Naša zaščita terana je čista in od nje ne bomo nikoli odstopili," je v včerajšnji razpravi poudaril predsednik Združenja konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak. Opozoril je da sedanjo Evropsko komisijo niso prepričali niti strokovni razlogi, ki so jih slovenski pridelovalci terana predložili z DNK zapisi trsnih cepljenk refoška, ki na Krasu dajo vino teran, in katerim enaki so DNK zapisi hrvaških trt, prav tako so uspeli zbrati dovolj računov in dobavnic, s katerimi so dokazovali, da so hrvaški vinogradniki za zasnovo svojih vinogradov v Sloveniji kupovali trsne cepljenke sorte refošk. Lisjak je v četrtek še zatrdil: "Hrvaški vinogradniki so s to potezo uničili refošk, ki ga pridelujejo, saj so vsega preimenovali v teran!"

Sežanski župan Davorin Terčon pa je izrazil bojazen, da bo Slovenija morala tožiti Evropsko komisijo in jo tako prisiliti, da bo spoštovala svoj pravni red, predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Štok pa je ob ustanovitvi civilne iniciative za zaščito terana poudaril, da bi delegirani akt, ki naj bi ga v torek objavila EU komisija povzročil "izgubo identitete Krasa, od katere je odvisna tudi prihodnost naših otrok."

Pri boju za ohranitev zaščite terana pridelovalce, združene v civilni iniciativi, podpirajo tudi drugi slovenski vinogradniki ter strokovne institucije. Podprl jih je tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki je opozoril, da je teran slovensko vino z večstoletno tradicijo, je tudi del slovenske identitete in kot tak zasluženo na seznamu zaščitenih označb porekla EU. To pomeni, da se v EU pod imenom teran ne sme pojaviti in prodajati nobeno drugo vino, ki ni pridelano na podlagi zahtev, ki veljajo za teran, torej vino, pridelano iz sorte refošk na slovenskem Krasu.

Za torek napovedana odločitev Evropske komisije, da z delegiranim aktom Hrvaški odobri izjemo pri uporabi imena teran za vino, pridelano iz sorte teran v hrvaški Istri, zato Bogoviča negativno preseneča.

V ponedeljek se obeta malo razprave

Kmetijski ministri EU naj bi v ponedeljek na zasedanju v Bruslju na zahtevo Slovenije pod točko razno obravnavali tudi vprašanje terana. STA je v četrtek, ob sklicevanju na vire pri malteškem predsedstvu zapisala, da gre za dvostransko vprašanje in da ne pričakujejo obsežne razprave, saj gre za vprašanje, ki se v glavnem tiče dveh članic, so pojasnili.

Pri malteškem predsedstvu poudarjajo, da Slovenija o tem izčrpno razpravlja z Evropsko komisijo. Na pripravljalnem sestanku v začetku minulega tedna je bila razprava o teranu kratka. Slovenija je predstavila svoje pomisleke, Evropska komisija pa je ocenila, da ni razlogov, da ne bi dodelila omejene izjeme Hrvaški. Hrvaška se je s komisijo strinjala.

Evropska komisija naj bi postopek za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški odobrila omejeno izjemo pri uporabi imena teran, sprožila v torek. Postopek naj bi trajal nekaj mesecev. V komisiji poudarjajo, da je treba vprašanje doreči do konca junija.

V komisiji ob tem že ves čas zagotavljajo, da bo teran še naprej zaščiten izključno kot slovensko vino. Hrvaška pa bo lahko ime teran pod strogimi pogoji uporabljala pri označevanju vina v okviru označbe Hrvatska Istra. Omejena izjema je mogoča, ker je teran tudi ime sorte grozdja na Hrvaškem, še navajajo pri EU komisiji.

Hogan za Delo: "Noben hrvaški proizvajalec ne bi mogel trditi, da prideluje vino teran, saj bi bilo to v nasprotju z zakonom!"

Na to isto je v četrtek v gostujočem prispevku za dnevnik Delo opozoril tudi Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan. Za primerjavo je navedel v Sloveniji pridelani beli burgundec, za katerega kupci takoj vedo, da ni bil proizveden v francoski Burgundiji. Enako po njegovem velja za hrvaške proizvajalce, ki za proizvodnjo vina z označbo porekla Hrvatska Istra uporabljajo sorto grozdja teran. Noben hrvaški proizvajalec ne bi mogel trditi, da prideluje vino teran, saj bi bilo to v nasprotju z zakonom," je zapisal Hogan in poudaril, da bo izključna zaščita terana ostala nespremenjena in bo od zdaj pravzaprav še večja, saj noben hrvaški proizvajalec ali kdorkoli drug ne bo mogel trditi, da prideluje vino teran.

Na ta mnenjski članek so se burno odzvali v CI za zaščito terana, pa tudi kmetijski minister Dejan Židan. Kot danes v Delu piše novinarka Marjeta Šoštarič prvi komisiji očitajo sumljive posle in pilatovsko umivanje rok, brez da bi se pobliže seznanili z argumenti obeh strani. Židan pa v odzivu na Hoganov članek pozitivno ocenjuje omembo izključnosti zaščite slovenskega terana, a napovedani delegirani akt vidi tudi kot nelojalno konkurenco, ki bi izničila zaščito terana in oslabila gospodarski razvoj Krasa, ki temelji na vinogradništvu in s tem povezanem turizmu. Minister Židan je za časnik Delo še povedal, da sta to tudi dva glavna razloga, zakaj Slovenija ni mogla privoliti v kakšni koli kompromis.

Več boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji!