Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Peterle za Radio Ognjišče: Za neenotnost vlade ni kriva opozicija

Slovenija | 29.12.2016, 10:39

V zadnjem "Pogovoru o" v letu 2016 smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade in evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Z njim smo se ustavili ob minuli 25-letnici slovenske samostojnosti, razmerah v državi in Evropski uniji. „Prepričan sem, da plebiscita ne bi bilo, če ne bi prej zmagal Demos z državotvornim programom,“ je dejal v pogovoru.

Praznik samostojnosti in enotnosti imamo in ga praznujemo zato, ker je slovenski narod hotel svojo samostojno državo, je uvodoma dejal Peterle in dodal, da bi brez demokratične vlade, ki je prevzela operativne naloge osamosvajanja, lahko še enkrat ostalo pri sanjah, željah in deklaracijah „Plebiscita ne bi bilo, če ne bi prej zmagal Demos z državotvornim programom, ker druge politične sile samostojne Slovenije niso imele v programu. 23. december v mojem spominu nima primere. Slovenski narod se je demokratično odločil za samostojno državo. To je bil zgodovinski, prelomen in prazničen dan.“

V nadaljevanju je dejal, da smo po 25 letih sicer res samostojni, a bistveno manj enotni. „Pri nas se enotnost mistificira in se jo kliče na pomoč tudi kadar ni treba, na primer kadar neki vladi nekaj ne gre. Nikjer na svetu ne vladajo vsi hkrati. V demokraciji je nasprotovanje vgrajeno v sistem. Zato imamo pozicijo in opozicijo. Vlada se pri „sitnih“ zadevah ne bi smela izgovarjati, da neke stvari ne more izpeljati, ker je opozicija proti. Jaz si predvsem želim enotnosti vlade, to nam predvsem manjka. Za to neenotnost ni kriva opozicija.“

Peterle je še dejal, da ne moremo praznovati tistega, kar nas je vodilo stran od vrednot slovenske osamosvojitve. „Bančne luknje ne bomo praznovali, pomanjkljive pravne države tudi ne. Za stranpoti ni kriva osamosvojitev, ampak neodgovorna politika, ki je sledila. Več kot pol dobe po osamosvojitvi smo gospodarsko rasli, se uveljavljali v svetu, vstopali v mednarodne organizacije, vendar so se postopoma vse bolj uveljavljali interesi in načini upravljanja, ki so izraz dogovorne ekonomije, v kateri skupni interesi zasenčijo ožje interese. To je problem Slovenije.“

Povedal je še, da že od kar nekaj vlad pogreša odgovornost in učinkovitost. Druga Janševa vlada je po njegovih besedah začela ambiciozno v pravi smeri, vendar ni trajala dolgo. Prav tako ne vidi volje po reformah, pač pa veliko taktiziranja. „Enotnost je pomembna, ko gre za velike cilje. Teh ciljev slovenska politika ni sposobna določiti in vanje prepričati ljudi. Ob petindvajsetletnici države bi bilo smiselno in to sem tudi pričakoval, da bomo s strani najodgovornejših dobili poročilo o stanju naše države, naroda in družbe. Tako poročilo pa bi bilo lahko podlaga za določitev novih skupnih ciljev,“ je dejal sogovornik, ki smo ga vprašali še, kako gleda na stanje slovenske desnice oziroma na stranke slovenske pomladi. „Zaskrbljen sem, ko hodi sama po sebi in si okrepim upanje, kadar se sklicuje na slovensko pomlad. V razmerah, kakršne so, bi morala slovenska politična desnica zaživeti iz duha, s katerim je vstopila v slovenski politični prostor. Od ukvarjanja z vodilnimi imeni, bi se morala premakniti v ukvarjanje z vodilnimi projekti za novo kakovost Slovenije. Desnica bi morala priti s programom dokončanja tranzicije,“ je za „Pogovor o“ na Radiu Ognjišče dejal Lojze Peterle.

Vabljeni k poslušanju pogovora.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Oddaje, Slovenskih 20
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...