Srečnega in zdravega! Ne samo na telesu, ampak tudi v duhu in duši

Slovenija | 27.12.2016, 20:00 Nataša Ličen

V letošnjih oddajah »Za sožitje« smo veliko govorili o zdravju. Nekateri pravijo, če je zdravje, imamo vse. Pa ne drži povsem. Kaj pomaga ljubo zdravje, če gre narobe vse ostalo. Koliko ljudi je zdravih, pa niso srečni. Zato smo v oddajah z besedami narisali zemljevid zdravja.

Dvajseto stoletje, ki smo ga končali pred šestnajstimi leti, je največja prelomnica v zgodovini človeštva v zdravju. »Človeštvo ni nikoli toliko napredovalo, kot v teh zadnjih sto letih ali še celo v zadnjih petdesetih letih. Po drugi svetovni vojni in do sklepa prejšnjega stoletja je bil največji napredek v zdravju človeštva, podaljšalo se je življenje, zmanjšala umrljivost otrok in porodnic. To je velik blagoslov. In, zakaj? Ne samo zato, ker imamo boljše možnosti za življenje, saj je revščine po svetu še vedno veliko, nova je namreč opredelitev in definicija zdravja Organizacije združenih narodov, kjer so zapisali, da je zdravje čimbolj popolno telesno, duševno in socialno zdravje človeka. Torej, ne samo odsotnost bolezni in poškodb, ampak tudi krepitev in skrb za zdravje, ob telesnem tudi skrb za duševno in socialno zdravje. Zdravje je široko.«

Ljudje, ki so socialno bolni, lahko zelo verjamejo v svoje prepričanje, pa čeprav svoj prav vsiljujejo drugim na nasilen način. »Socialnega zdravja je med ljudmi najmanj, najbolj nas moti pri drugih in tudi sami najmanj skrbimo zanj. Rimljani so rekli, zdrav duh v zdravem telesu. Poznamo pa tudi ljudi z bolnim duhom v zdravem telesu, z bolnim duhom v bolnem telesu in zdravi duh v bolnem telesu. Vse štiri možnosti smo podrobneje razložili v oddaji za sožitje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora. Nas je v omenjenem pogovoru z dr. Ramovšem najbolj zanimalo, kako živeti z zdravim duhom v bolnem telesu, koliko takšnih, onemoglih, starostnikov, invalidov, dobesedno sije od duhovnega, duševnega in socialnega zdravja."

Poenostavimo si življenje

»Tri stvari so pomembne za lepo staranje, oziroma za prenašanje življenjskih tegob, ki nas doletijo. Najti moramo vsaj nekaj veselja v tem. Drugo je enostavnost, izpuščajmo iz rok stvari, in vnesimo več vedrine. Ljudje smo pogosto napeti, ker želimo imeti vse pod nadzorom. Veste, življenje pa je večje od nas, kar pomeni, da je treba nekje malo popustiti in to prepustiti Bogu. Kako so rekli stari ljudje: »Naj bo Bogu potoženo.« Ko stvari prepustimo, postanemo sproščeni. Brez sproščenosti tudi ni duhovnosti. Svoje misli usmerjajmo v dobro in plemenito. Misli so naš volan. Ljudje imamo zavest, v kateri je nekaj svobode. Če je za kaj svoboda, je svoboda za našo pozornost. Svobodo je treba uporabiti za razvoj. Kamor usmerimo misli, tja gremo.«

Misli in razmišljanja dr. Jožeta Ramovša so večplastne, da bi jih zmogli strniti v kratek spletni članek, zato vabljeni k poslušanju celotne oddaje. Tudi drugo leto bomo skupaj, vsak četrti torek v mesecu. Ostanite nam zvesti in hvala za to.