Utrinek minulih zimskih pravljic na Brdu
Posestvo vsakega Slovenca
Slovenija | 23.12.2016, 09:23 Nataša Ličen
Slovenci imamo biti na kaj ponosni. Morda premalokrat ponavljamo in izpostavljamo, na kaj in na koga vse. Toliko je bogastva v ustvarjalnih in velikih osebnostih slovenskega naroda, ki so oblikovale/in še oblikujejo našo identiteto. Torej bogastva v ljudeh, zaradi njih bogastva v nesnovni kulturi, potem bogastva v raznovrstnosti kulturne dediščine in seveda v lepoti narave. Vse to je zaobjeto na posestvu Brdo, Javnem gospodarskem zavodu za protokolarne storitve RS, ki smo ga obiskali v sklepnih decembrskih dneh, ker se omenjeno posestvo v prekrasni naravni kulisi vse bolj odpira širši javnosti.
Zanimala nas je ideja odpiranja posestva javnosti in proces le-tega.
Mag. Špela Munih Stanič, direktorica: »Ideja se je začela rojevati leta nazaj, prišla je pravzaprav z idejo o pripravi Zimskih pravljic in Cvetličnih dni. Idejo smo dopolnjevali in razvijali v zadnjih letih. Cilj ni samo odpiranje posesti javnosti, ampak pokazati, da posestvo Brdo ni izločen državni del, ampak je to posestvo, kjer se lahko srečujejo družine, prijatelji, pari, skratka, da je posestvo Brdo lahko posestvo vsakega Slovenca.«
Koliko časa traja proces preobrazbe iz zaprtega, strogo protokolarnega, v odprt prostor za vse državljane?
»Proces je dolg, po štirih letih dela nam je to že lepo uspelo, imamo redne, tudi vsakodnevne obiskovalce v parku, na kosilih. Beležimo do dvajset odstotni porast v številu obiskovalcev na letni ravni, kar so lepe številke. Na posestvu je ogromno dogajanja, s konji, s piknik košaricami, … skratka ljudje prihajajo in posestvo sprejemajo za svojega.«
Na posestvo je treba zelo preudarno vnašati nove ideje, vse niso primerne?
»Zagotovo, na posestvu Brdo se morajo dogajati storitve, ki so primerne po vsebini in obliki, ki spodbujajo nacionalno zavest, pripadnost naravi, saj smo konec koncev posestvo z oznako Natura 2000. Veliko delamo na ekologiji in zelo pazimo, kakšne vsebine vnašamo v park. Spodbujamo spoštovanje do narave in zgodovine, spoštovanje do posestva. Vse storitve prikrojimo širšemu krogu, da so na kakovostnem nivoju, in da ne izpadejo nekako ceneno.«
Se obiskovalci zanimajo za legende in zgodbe, ki jih je rodila zgodovina Brda?
»Seveda se. Lansko leto je bilo morda še posebej prelomno, ko smo praznovali petsto pet letnico gradu Brdo in ljudem, tudi z brezplačnimi predavanji, približali zgodovino posestva, jo podprli, in pokazali, da ne izhaja iz današnjih političnih usmeritev. Zgodovina gradu in posestva je dolga in seže daleč nazaj, tudi v dobo protestantizma, gradili so jo znameniti Slovenci, ki so v svojem času in v tem prostoru nekaj pomenili. Zoisi so naredili na primer iz posestva Brdo prvi botanični vrt v Evropi. Brdo ima v hrambi dve čudoviti knjigi, Dalmatinovo Biblijo in Slavo Vojvodine Kranjske, ki sta nekako simbol slovenstva, in vse to je tisto, kar je treba spoštovati, razvijati in krepiti pripadnost posestvu.«
Lahko ocenjujete poznavanje Slovencev gradu, posestva Brdo?
Kakšen pa je trend odnosa in razvoja protokolarnih središč drugod po svetu?
»Različno je. Povsod jih ne odpirajo javnosti. Tudi pri nas omejujemo določene stvari na posestvu, tiste, za katere se nam zdi, da bi lahko kakorkoli škodovale kulturni dediščini, recimo množično obiskovanje gradu, to dopuščamo le ekskluzivno ob obletnicah gradu in podobnih priložnostih. Ko smo sprejeli odločitev o večji odprtosti parka Brdo, smo z določenimi dobrodelnimi dogodki kot javni Zavod pokazali, da ima tudi država posluh za sočloveka in da se mu zna približati. Idej za naprej je polno, porajajo se ves čas, naša naslednja velika naloga je predsedovanje Slovenije Evropski uniji leta 2021, do takrat nas čakajo posodobitve, ki se jih lotevamo z žarom in z vso energijo, ki jo premoremo. Poskušamo biti korak pred časom, želimo ohraniti sodobnost in skrbeti za tisto, kar imamo in to tudi nagraditi. Ves team, in kar nekaj nas je, skušamo vpeljati v nove ideje, da jih lahko čim bolj uspešno tudi uresničujemo.«
