JRS, logo
Pogled na begunsko problematiko leta
| 19.12.2016, 15:15 Matjaž Merljak
V zadnji letošnji oddaji Gradimo odprto družbo je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger pripravil pogled na begunsko problematiko ob koncu leta 2016. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
Bodimo solidarni
Po podatkih Združenih narodov za begunce je bilo število oseb, ki so bile razseljene bodisi zaradi vojn, nasilja ali pregona v preteklem letu doseglo rekord. Kar 65,3 milijona ljudi je namreč prisilno razseljenih od tega kar 3,2 milijona prosilcev za mednarodno zaščito, 21,3 milijona beguncev in 40,8 milijona notranje razseljenih. Populacija vseh, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je prvič v zgodovini presegla mejo 60 milijonov ljudi. Številke so zgovorne, da je potrebno storiti kaj več.
Vsak begunec si želi čim preje spet zaživeti normalno življenje in tako prispevati svojim skupnostim, ki so jih sprejele. Zato so pomembni integracijski programi, ki osebam z mednarodno zaščito omogočijo, da se naučijo jezika, privadijo na novo okolje, se vključijo na trg dela, predvsem pa da imajo sami občutek, da so del skupnosti. Pomembno je, da otrokom in mladostnikom zagotovijo možnost izobraževanja.
Zadnje poročilo Združenih narodov za begunce kaže, da je globalno gledano kar 6 milijonov otrok beguncev od tega jih 3,7 milijona nima dostopa do izobrazbe. Približno 1,75 milijona beguncev ne obiskuje osnovne šole, kar 1,95 milijona mladostnikov nima dostopa do srednješolskega izobraževanja. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da za begunske otroke obstaja kar petkrat večja verjetnost, da bodo ostali brez izobrazbe, kot za njihove vrstnike. Možnost dostopa do izobraževanja je ključ, da bodo lahko tudi sami prispevali svoji skupnosti ter si ustvarili boljšo prihodnost.
Visoki komisarjat ZN za begunce tudi ocenjuje, da je več kot deset milijonov ljudi na svetu brez državljanstva, to pa tudi pomeni, da nimajo dostopa do osnovnih storitev, kakršne je šolanje, delo, zdravstvena oskrba, sklepanje zakonske zveze. Visoki komisarjat za begunce je sprejel strategijo za izkoreninjanje brezdržavljanskosti do leta 2024.
V četrtek 24. novembra je bilo 337 prosilcev za mednarodno zaščito v RS od tega 162 v azilnem domu, ki je institucija odprtega tipa in je na Viču v Ljubljani. Na privatnih naslovih je bilo 13 prosilcev za mednarodno zaščito, v dijaškem domu v Postojni je bilo 5 mladoletnikov brez spremstva, v dijaškem domu v Novi gorici je bilo tudi 5 mladoletnikov brez spremstva. V zaporu so bili 3 prosilci za mednarodno zaščito. Na izpostavi azilnega doma na Kotnikovi je bilo 72 moških, na izpostavi v Logatcu pa predvsem družine. Bilo jih je 75. Moških je več kot žensk in sicer 184, žensk pa 53. Otrok in mladoletnikov je bilo 100. Največ jih je bilo Sirije in sicer 85, iz Afganistana 55, iz Irana 43, iz Iraka 28 iz Turčije 25, iz Kosova 17, iz Srbije 13, Eritreje 11 in Pakistana 10.
Od začetka leta pa do 31. oktobra je RS priznala 128 statusov kar je do sedaj največ. Lansko leto je RS dala le 44 osebam status begunca. V centru za tujce, ki je institucija zaprega tipa in ga vodi slovenska policija pa je trenutno 40 oseb.
Letošnje številke in številke iz zadnjih let nam kažejo trend, da se povečuje število prosilcev za mednarodno zaščito in tudi števila beguncev. Zato Ministrstvo za notranje zadeve pospešeno išče nove lokacije, kam bi namestila prosilce za mednarodno zašito in tudi begunce. Prihodnje leto bo prišlo še več prosilcev za mednarodno zaščito iz t.i. relokacije torej iz Italije in Grčije. Tako bo RS zapolnila kvoto, ki jo je sprejela na evropski ravni. Včasih je Ministrstvo za notranje zadeve uspešno pri iskanju novih nastanitev, drugič pa neuspešno, saj se lokalno ljudstvo upira k sprejetju prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev v njihovi okolici. Bodimo solidarni pri sprejemanju novih prosilcev za mednarodno zaščito in tudi beguncev, saj prihajajo največkrat iz območjih kjer poteka vojna oziroma traja že dalj časa vojaški konflikt.
Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine
Novi begunski časopis na Hrvaškem
Pota je naslov novega časopisa, ki so ga ustvarili prosilci za mednarodno zaščito in begunci na Hrvaškem ob 36. obletnici Jezuitskega združenja za begunce. Časopis pokriva različne medkulturne stvari in vsebuje članke v arabskem, hrvaškem, angleškem jeziku in farsi jeziku.
Direktor hrvaškega Jezuitskega združenja za begunce P. Tvrtko Barun pravi, da je ideja o časopisu nastala kot platforma za ljudi, ki so prosilci za azil na Hrvaškem, za tiste ki so prejeli mednarodno zaščito, da lahko izrazijo njihova mnenja in drže in za begunce da izrazijo svoje izkušnje begunstva ter integracije v hrvaško družbo.
Časopis Pota bo izhajal enkrat mesečno in bo vseboval članke v različnih jezikih.
Debatna kavarna na knjižnem sejmu
Založba Dravlje v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije je organizirala debatno kavarno z dvopomenskim naslovom LJUDJE NA POTI. Prireditev je potekala v okviru knjižnega sejma v Cankarjevem domu v soboto, 26. 11. 2016 ob 10. uri. Debato je moderirala Smilja Štravs, v njej pa so sodelovali gostje: p. dr. Robin Schweiger, DJ, p. dr. Peter Rožič, DJ in dr. Aleš Maver s Filozofske fakultete v Mariboru.
Namen debatne kavarne je bilo spodbuditi debato o "ljudeh na poti" - o beguncih, ki letno prečkajo Slovenijo. To so ljudje, ki so na poti dvopomensko - iščejo novo varno točko, življenjsko sidrišče, dom.
P. Robin Schweiger je na začetku predstavil številke koliko je beguncev trenutno v RS in koliko je prosilcev za mednarodno zaščito. Predstavil je tudi svoje delo, ki ga izvaja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije. P. Peter Rožič je predstavil migracije v Ameriki, še posebej po izvolitvi novega ameriškega predsednika. dr. Aleš Maver pa je predstavil migracije skozi zgodovino človeštva.
Debatna kavarna na knjižnem sejmu je bila priložnost osveščati slovensko javnost o beguncih, ki so med nami.
Miklavževanje v Azilnem domu
V torek 6. decembra je obiskal azilni dom Miklavž, ki ga je organiziralo Jezuitsko združenje za begunce Slovenije. Miklavž je prinesel darila, otroci pa so Miklavža razveselili s pesmimi v različnih jezikih in sicer v arabskem, turškem in farsi jeziku.
Miklavž je po obisku azilnega doma obiskal tudi nastanjene družine v Logatcu, kjer je izpostava azilnega doma. Tudi tam so Miklavža sprejeli z odprtimi rokami. Veseli so bili daril in njegove prisotnosti. Miklavž pa je bil zadovoljen z vzdušjem, ki so ga pripravili družine. Tudi tu so otroci zapeli pesmi v svojih jezikih. Vsak se je lahko tudi slikal z Miklavžem.
Srečanje z državno sekretarko Črnak Meglič
V petek, 2.decembra, se je dvanajst nevladnih organizacij - med njimi tudi Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, udeležilo pogovora pri državni sekretarki na temo zakona o tujcih in integraciji nasploh. Nevladne organizacije smo predstavili naše poglede o stanju migrantov in beguncev v RS.
Gospa Črnak Meglič nas je pozorno poslušala in nas spodbudila, da naj vztrajamo pri organizaciji raznovrstnih pritiskov, da bi bil zakon o tujcih boljši.
Nevladne organizacije smo tudi izpostavili potrebo po strateškem, celovitem in vključujočem pristopu na področju integracije, z jasnim videnjem krepitve in gostitve obstoječih socialnih mrež v Sloveniji, pri čemer ima vlada ključno vlogo. Ponovno smo nevladne organizacije ponudili proaktivno pripravljenost sodelovati z zgodnjim vključevanjem naših strokovnjakov v pripravo vladnih rešitev.
Voščilo za božične praznike
Danes je zadnja oddaja »Gradimo odprto družbo« pred Božičem, zato Jezuitsko združenje za begunce Slovenije vošči vsem poslušalkam in poslušalcem vesel in blagoslovljen božič, poln milosti, notranjega veselja in tolažbe.
Obenem Vam želimo tudi srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2017.
Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430 00 58 ali na mobilno številko urada JRS 031- 636 964. Veseli bodo vaše pomoči.
