Pregled domačih dogodkov od 23. do 30. decembra 2016
| 31.12.2016, 07:07
Papež Frančišek je vse narode, svetovne voditelje in posameznike pozval k politiki in prizadevanjem za mir. "Nasilje ni zdravilo za naš razdrobljeni svet," ugotavlja papež v poslanici pred svetovnim dnevom miru, ki ga Katoliška cerkev vsako leto obeleži 1. januarja. Omenjeni dan bo tokrat potekal pod naslovom Nenasilje: stil politike za mir. Sicer pa v tokratnem pregledu „Od petka do petka“ pa več o tem, kaj so škofje sporočili ob letošnjem božiču ter, kako smo praznovali dan samostojnosti in enotnosti.
Božič
Pregled dogodkov „Od petka do petka“ bomo začeli z božičnimi sporočili slovenskih škofov. Mir božične noči je namenjen vsem, saj Bog ljubi vsakega človeka, je med polnočno sveto mašo zatrdil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Nihče namreč ni izključen iz njegovega objema. Vsakega pa tudi vabi, da sprejme njegov dar miru in ga deli naprej. Zato je po njegovih besedah potrebna budnost, ki nas vabi, da ne bi ostali zaprti v svojem lastnem svetu, ampak bi odprli svoje srce, da nas dosežeta veselo oznanilo in Luč, ki s seboj prinaša tudi mir.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je med polnočnico v ljubljanski stolnici poudaril, da si Kristus za svoj prihod na svet ni izbral nobene družbene skupine, ampak družino, skupnost moža in žene, skupnost očeta in matere. Tudi nadškof Zore nas je povabil k budnosti in pozornosti, kakršno so imeli pastirji ali pa trije modri, da so našli Odrešenika. „Prav tako pozorni naj bi bili starši v skrbi za svoje otroke. Stražiti bi morali svojo družino, da bi že od daleč zaznali vse, kar ogroža njihovo ognjišče in srečo. V svoji pozornosti bi starši morali vedeti, kje so njihovi otroci. Ne toliko telesno, ampak po kakšnih miselnih svetovih se potikajo, kakšno je okolje, ki jih nagovarja, kakšna je družba, ki jih privlači“
Novomeški škof Andrej Glavan je med polnočno sveto mašo poudaril, da je vsako rojstvo ena najlepših novic, ki jih prejmemo. Marija in Jožef nista imela telefona, da bi novico sporočila ljudem, zato je Bog poslal svoje angele. Ti so najprej nagovorili pastirje. Jezus je prišel, da bi živel in trpel z nami ter da bi za nas enkrat prišel čas brez solz in razočaranj. „Cerkev v božičnih praznikih, ki so predvsem družinski prazniki, slovesno praznuje in se zahvaljuje nebeškemu Očetu, da je Njegov Sin vstopil v naše družine in v našo človeško zgodovino.“
Murskosoboški škof Peter Štumpf pa je med polnočno sveto mašo poudaril, da Božja solidarnost ni osamljena solidarnost, saj nas zmore nagovarjati. „Ko v ambulanti dajem prednost drugemu, ki je bolj bolan od mene, se razodeva Božja solidarnost. Ko nekomu pomagam z urejevanjem papirjev, da lažje pride do službe ali stanovanja, se razodeva Božja solidarnost. Ko nekoga presenetim z darom, da lahko stopi iz čakalne vrste in gre iskat svoje zdravje tam, kjer ga lahko prej ali pa bolj učinkovito najde, se razodeva Božja solidarnost. Dati prednost drugemu, pomeni preseči samega sebe. To zmorem samo, če dopustim, da me nagovori Božja solidarnost.“
Po besedah celjskega škofa Stanislava Lipovška je naša naloga dar Božjega življenja, ki smo ga prejeli, posredujemo naprej. Zato naj bi bile župnije danes predvsem v oporo družini pri tej pomembni nalogi. Posebej je izpostavil skrb Cerkve za družino, ki se kaže v dveh sinodah in papeževi spodbudi Radost ljubezni. V njej po besedah škofa Lipovška povzema vsa sinodalna spoznanja in navodila za blagor družine, ki je danes izpostavljena mnogim nevarnostim.
Obenem pa je spomnil tudi na pomen leta usmiljenja. „Če kdaj, smo prav danes potrebni te Božje dobrote in ljubezni, ko vidimo, kaj se dogaja v današnjem svetu, kjer je toliko zla, nasprotovanja, hudobije, krivic in nasilja, vojnih spopadov in terorizma, da nekateri govorijo že o neke vrste tretji svetovni vojni. Spomnil je na tisoče ljudi, ki bežijo pred vojnami, mi pa postavljamo ograje in bodečo žico. V ta svet nam po besedah škofa Lipovška prav Jezus na božično noč prinaša upanje, pomoč, tolažbo in rešitev.
Štefanovo ter dan samostojnosti in enotnosti
26. decembra je minilo 26 let od objave izida plebiscita o samostojni Sloveniji, zato ta dan zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Osrednja državna proslava v počastitev tega dogodka je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Slavnostni govornik, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, je v nagovoru poudaril, da moramo svojo državo negovati, spoštovati, jo varovati in jo z aktivnim državljanstvom tudi sooblikovati. V uradu predsednika republike so pripravili dan odprtih vrat. Predsednik Borut Pahor je ob tem dejal, da je Slovenija ena najbolj varnih držav, in če bo tako, bo mogoče nadaljevati procese gospodarskega in socialnega okrevanja.
Tudi maša za domovino v ljubljanski stolnici je že tradicionalno povezana z državno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Tako so se tam zbrali predstavniki političnega življenja, vojske in diplomatskega zbora. Nadškofu Stanetu Zoretu se je pri oltarju pridružil apostolski nuncij nadškof Julijusz Janusz, trije škofje in več duhovnikov. Nadškof Zore je dejal, naj bo maša izraz hvaležnosti za samostojno Slovenijo in za vse, ki so jo omogočili z dejanji v preteklosti, s pritrditvijo na plebiscitu in izpeljavo odločitve za samostojnost. Poudaril je, da so domovina ljudje. Nekaj kar utripa, kar raste, kar hrepeni. Na ta način domovina postane naša, postane moja, je dejal nadškof Zore. Spomnil je na dediščino, ki je del naše domovine, na rodove, ki so jo zaznamovali tudi svojo vernostjo, ki nam je dala prostor med drugimi narodi in nas vse do danes ohranila kot Slovence. „Upam, da bomo to dediščino znali obogatiti,“ je dejal nadškof Zore in dodal: „Samostojnost naše domovine je dobrina, ki jo je bilo težko doseči, še težje pa jo bo obdržati. Ali bomo mogli obdržati in razvijati samostojno in neodvisno domovino, če se ne bomo vsi, na vseh ravneh, odločili, da bomo začeli živeti in delati za skupno dobro.“
Na god svetega Štefana, 26. decembra, zavetnika konj in prvega mučenca, se po starem običaju blagoslavlja konje. Običaj so oživili v številnih župnijah, tudi takih, ki niso posvečene sv. Štefanu. Navada izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Verjeli so, da se bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, veselil bogate letine pridelkov. Ker so s konji prišli do njive hitreje kot peš, so te plemenite živali zelo cenili. In jih cenijo še danes. Zlasti slovesno je v vseh župnijah, ki so posvečene sv. Štefanu, denimo v Vipavi. Dolga tradicija blagoslova konj je v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, dogodek so pripravili že več kot 150-krat. Tudi v župniji Ljubljana – Štepanja vas je bilo praznično, saj je ta župnijski zavetnik. Blagoslov konj sicer prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal kranjski plemič Valvasor.
Trikraljevska akcija
V času po božiču pa do praznika Svetih treh kraljev po mnogih župnijah koledniki obiskujejo družine, jim sporočajo veselo oznanilo Jezusovega rojstva, voščijo blagoslov v novem letu in prosijo za darove, s katerimi naši misijonarji uresničujejo človekoljubne projekte med lačnimi, bolnimi in neukimi v tretjem svetu. Trikraljevska akcija poteka pod okriljem Misijonskega središča Slovenije. Že več kot 20 let hodijo koledniki od hiše do hiše in zbirajo darove za otroke po svetu. V tem času se je z darovi misijonarjem zgradilo približno 30 šol, več internatov, zgradb za srečevanje otrok. V koledniško akcijo je vključenih približno 360 župnij. „Tam se že pripravljajo, pregledujejo obleke, izdelajo kakšno zvezdo na novo, vadijo besedila. Ta drugi del adventa je namenjen temu, da lahko božične praznike v miru praznujemo. Nato pa to veselje, ki ga skupaj doživimo, ponesemo tudi ljudem okoli nas,“ je o pripravah povedal ravnatelj Misijonskega središča za Slovenijo Matjaž Križnar.
Pri predsedniku člani društva „ V tujini izobraženih Slovencev“
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj gostil tradicionalni, že četrti pogovor ob srečanju z društvom „V tujini izobraženih Slovencev“, na katerem je sodelovalo več kot 150 slovenskih študentov, znanstvenikov, raziskovalcev in predavateljev na tujih univerzah. Ob srečanju je pripravil pogovor z naslovom "Slovensko znanje v svetu: nove priložnosti povezovanja" in nato sprejem v Predsedniški palači. V razpravi so se osredotočili na dobre prakse in izzive sodelovanja Slovencev v tujini s Slovenijo in odkrivali nove možnosti za okrepitev sodelovanja. Mlade sta nagovorila tudi ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.
Življenjsko pomembne potrebščine so se na letni ravni zvišale za 0,5 odstotka
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se letos zvišale za 0,5 odstotka. Pri tem so se storitve podražile za 1,6 odstotka, kar na Umarju povezujejo predvsem z ugodnejšimi gibanji na trgu dela in velikim obiskom tujih turistov, ki sta se odrazila v okrevanju povpraševanja. Cene energentov tokrat prvič po dveh letih niso zniževale splošne ravni cen, največ pa so k letni inflaciji prispevale višje cene hrane, predvsem zelenjave.
Primarna skrb policije je varnost, ne humanitarnost
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v intervjuju za STA povedala, da stopnja teroristične ogroženosti ostaja nizka, a slednje po njenih besedah ne pomeni, da se to ne more spremeniti, saj je terorizem nepredvidljiv. Glede možnosti novega migracijskega toka je dejala, da je stvari težko napovedovati, a da je Zahodni Balkan trenutno stabilen. Če bi do novega vala prišlo, Slovenija po njenem potrebuje novelo zakona o tujcih, pri sprejemu katere pa se zatika. Za množične migracije država namreč nima dovolj kapacitet, meni. Sama ocenjuje, da je naloga policija zagotoviti predvsem varnost, medtem ko bodo morali za ostale vidike, tudi humanitarnega, poskrbeti drugi resorji.
Pahor ob sklepu četrtega leta mandata velik pomen pripisal korakom k spravi
Predsednik republike Borut Pahor v poročilu ob zaključku četrtega leta svojega mandata opaža, da država po letih gospodarske krize napreduje, okreva in da se družbeno razpoloženje izboljšuje. A obenem meni, da smo še daleč od predvidljivih, varnih in stabilnih razmer. Po njegovih ocenah je treba izkoristiti politično stabilnost za bolj korenite sistemske spremembe in tudi bistveno več napora vložiti v posodobitev nacionalnega varnostnega sistema. Med ključnimi dogodki pa Pahor izpostavlja pomembne stvarne in simbolne korake k narodni spravi. Vrh teh prizadevanj je bil pokop žrtev iz Hude Jame na Dobravi pri Mariboru. To po njegovi oceni ilustrira notranjo moč naroda za velike premike naprej. Med ključnimi poudarki v Pahorjevem uradu navajajo še prizadevanje za mir in strpnost, dogodke z mladimi ter dejavnosti za spodbujanje odličnosti.
Helikopterske posadke posredovale že 355-krat
V Slovenski vojski sodelovanje njihovih helikopterskih posadk v reševalnih akcijah razumejo kot pomembno dodano vrednost temeljni dejavnosti vojske. Letos so posadke posredovale že 355-krat ter pri tem prepeljale 396 poškodovanih ali obolelih, naletele 540 ur in nad pogorišče odvrgle okoli 960.000 litrov vode, so pojasnili na predstavitvi njihovega dela na letališču na Brniku.
Paloma zaključila postopek dokapitalizacije
Iz Palome so sporočili, da so uspešno zaključili postopek dokapitalizacije v vrednosti 18,2 milijona evrov. Dokapitalizator, finančni sklad Eco Investment, je tako že objavil prevzemno namero za odkup delnic sladkogorske tovarne higienskih papirjev. Trenutno ima v lasti 57 odstotkov delnic Palome, ponudbo za prevzem preostalih pa namerava objaviti najpozneje v 30 dneh. Tadeju Gosaku sta se medtem v upravi pridružila Subhi Brož in Vladimir Kovač.
V Mariboru še brez obsevanja
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so potrdili, da zaradi kadrovskih težav po le mesecu dni na pred letom dni odprtem onkološkem oddelku ne bodo več obsevali novih bolnikov. Zdravniki ljubljanskega onkološkega inštituta, ki so prišli na pomoč, bodo tako zagotovili le še pomoč specialistov za dokončanje že začetih obsevanj.
