Slovensko zdravstvo v tem letu: Čakalne dobe vse daljše, a reforme še ni

Slovenija | 30.12.2016, 14:00

Področje zdravstva v Sloveniji so letos zaznamovale vse daljše čakalne dobe. Pristojna ministrica Milojka Kolar Celarc se je zato večkrat znašla na prepihu, doletela jo je tudi interpelacija. Ob stavki zdravnikov se je ukvarjala s pripravo reforme področja, ki jo je konec leta predstavila koalicijskim partnerjem.

Kolar Celarčeva je imela pri kadriranju letos nekaj več sreče kot lani. Generalno direktorico je letos dobil ljubljanski onkološki inštitut. Čeprav se je okoli imenovanja Zlate Štiblar Kisić dvigalo kar nekaj prahu, jo je vlada na koncu podprla. S položaja generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je poslovil Samo Fakin. Začasno je kot vršilec dolžnosti na njegov stolček sedel Marjan Sušelj. Po številnih neuspešnih razpisih in kandidatih v pretekih letih je generalnega direktorja s polnim mandatom dobila osrednja zdravstvena ustanova v državi, ljubljanski klinični center. Andraž Kopač je ob nastopu mandata napovedal predvsem spopad z resnimi finančnimi težavami naše največje bolnišnice. Ljubljanski klinični center je v prvem polletju ustvaril 12 milijonov evrov minusa, bolnišnice skupaj več kot 19 milijonov evrov. Rezultati so bili tako slabši kot v enakem obdobju lani.

Finančne težave v zdravstvu, predvsem bolnišnic, so posledica varčevanja v preteklih letih, ko so se cene zdravstvenih storitev linearno zniževale. Posledično so se tudi daljšale čakalne dobe. Ob večjem zaposlovanju v državi se je letos tudi nekoliko zapolnila zdravstvena blagajna, kar je omogočilo, da je zdravstvo letos dobilo nekaj finančnih injekcij. A čakalne dobe so se vseeno podaljšale. V enem letu je število čakajočih za prvi ambulantni pregled naraslo za več kot 5000 bolnikov, nad dopustno dolgo jih je čakalo skoraj 3000 več kot 1. decembra lani. Še bolj zaskrbljujoče so številke o čakajočih na zdravstvene storitve. 1. decembra letos je nanje čakalo 17.000 več bolnikov kot lani ob tem času, nad dopustno čakalno dobo jih je čakalo skoraj 11.000 več kot lani.

Za skrajševanje čakalnih dob vlada pripravlja pilotni projekt, ki je rezultat pogajanj z zdravniškim sindikatom Fides. Zdravniki so namreč novembra dva tedna stavkali v obliki 40-urnega delovnega tedna. Že to je v bolnišnicah povzročilo večje težave, tik pred zaostritvijo stavke so z vlado uspeli najti skupni jezik. A dogovor, ki je težak približno 55 milijonov evrov in je osnova za pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe za zdravnike, je povzročil težave pri pogajanjih z ostalimi sindikati javnega sektorja in pravi vihar v koaliciji. Ob nepodpori SD in DeSUS je bil sporazum vendarle potrjen, a le z glasovi SMC.

Reformne zakone na področju resorja, ki ga vodi, je Kolar Celarčeva predstavila nekaj dni pred rokom, a tudi s tem koalicijskih vrst ni v celoti zadovoljila. Osrednja vprašanja znotraj zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč ostajajo odprta. Izračuni o tem, kako nadomestiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, urediti košarico pravic in področje financiranja še niso znani. Od težko pričakovane zdravstvene reforme je Kolar Celarčevi pod streho uspelo spraviti le zakon o lekarniški dejavnosti, a tudi pri sprejemanju tega se je v koaliciji zapletalo. Letos je bila sprejeta še novela, ki zaostruje uporabo tobačnih izdelkov.

Za prihodnje leto ostajajo tako na dnevnem redu predlog novele o zdravstveno dejavnosti, ki ji nasprotuje zdravništvo, nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstveni dejavnosti, novela zakona o pacientovih pravicah, ki je že v javni razpravi, morda tudi zakon o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.