Blagoslov konj pomeni, da kristjani ne ostajamo v zakristijah
Slovenija | 26.12.2016, 17:26
Na štefanovo v mnogih krajih blagoslovijo konje in konjenike. Običaj so oživili v številnih župnijah, tudi takih, ki niso posvečene sv. Štefanu. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je konje, osle, vodo, sol in avtomobile blagoslavljal pred župnijsko cerkvijo v Štepanji vasi, katere zavetnik je sv. Štefan, škof Anton Jamnik pa na Hipodromu Stožice. Najbolj množičen dogodek je vsako leto v Dolenji Stari vasi.
Nadškof metropolit Stanislav Zore je vodil slovesnost v Štepanji vasi, ki jo vodijo kapucini in katere zavetnik je sveti Štefan. »Dragi bratje in sestre, kot smo slišali v uvodnih besedah, smo se zbrali zato, da bi se na priprošnjo sv. Štefana priporočili dobremu Bogu za vse tisto, kar potrebujemo. Kar potrebujemo v našem osebnem, našem krščanskem življenju, kar potrebujejo naše družine, kar potrebuje naša živina, pa tudi danes na praznik samostojnosti in enotnosti, kar potrebuje naša domovina. V tej sveti daritvi se želimo najprej zahvaliti za vse tisto, s čimer na Bog vsak dan razveseljuje, nam vsak dan daruje, s čemer nas vsak dan vzdržuje.« Kot je poudaril nadškof, nas današnji godovnjak uči, da lahko tudi nekdo, ki je človek kakor mi, slaboten kakor mi, vztraja do konca. „Pomembno je, da se tega naučimo, sicer nas strah premaga prej, preden bi lahko postali pričevalci za Jezusa Kristusa, poniknemo sami vase, se izgubimo v množici, da ne bi bili deležni nasprotovanja. Slišali smo, da je bil Štefan zazrt v nebesa. Njegov pogled je bil uprt v Jezusa Kristusa. To je prva pomembna resnica, ki mora veljati za vsakega kristjana. Naš pogled ne sme nikoli ostati samo na tleh.“
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na stožiškem Hipodromu povedal, da blagoslov konj pomeni, da kristjani ne ostajamo v zakristijah, ampak da blagoslavljamo tudi konje, soli, vodo, vse, ki zanje skrbijo. „To pomeni, da je Bog navzoč v našem življenju, da se trudimo, da bi bili v lepih medsebojnih odnosih, kar kasači gotovo so, saj morajo skrbeti za konje in medsebojno sodelovanje. To pomeni, da lahko drug drugega bogatimo, da smo hvaležni, da prosimo za pomoč, za znamo izreči tudi besedo oprosti, kadar je bilo nekaj narejeno narobe. Današnji praznik sv. Štefana nas vabi k temu, prav tako tudi praznik samostojnosti in enotnosti je priložnost, da smo hvaležni, da res živimo v milostnem in čudovitem trenutku zgodovine.“
Predsednik kasaške zveze Slovenije Iztok Purič je zadovoljen z izvedbo dogodka, zagotovil pa je tudi, da bodo s kasaškimi dirkami na štefanovo nadaljevali.
Tudi v Novi Štifti pri Ribnici bratje frančiškani že več kot 20 let ohranjajo to ljudsko izročilo? Brat Tadej Inglič pravi: „Konjarji slovesno pridejo po poti, kjer gre ponavadi procesija in se zberejo pod lipo. Ob blagoslovu dobi vsak v spomin in kot priprošnjo malce soli, da bi tudi na ta način pokazali, da Bog deluje po blagoslovu in tudi po naših stvareh, ki jih vsakodnevno uporabljamo.“
Blagoslov konj sicer prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal kranjski plemič Valvasor.
