Pregled domačih dogodkov od 16.-23. 12. 2016

Slovenija | 24.12.2016, 20:00

Adventni čas je dosegel svoj vrh s prošnjo: »Gospod Jezus, pridi skoraj, nikar se več ne mudi. Zaupamo v tvojo ljubezen, potolaži nas in vzdigni s svojim prihodom ...« Štirje tedni priprave na praznik Gospodovega rojstva, na katerega smo se pripravljali z upanjem, kesanjem in dobrimi deli, imajo v letu usmiljenja poseben poudarek. Bog se v božični noči sklanja k človeku kot Odrešenik, kot otrok, da bi ga brez strahu pričakali tudi kot Sodnika.

CERKEV

Pred božičnimi prazniki so svoje poslanice izrekli vsi slovenski škofje

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan je poudaril, da v božični noči doživljamo velik dogodek, po katerem večina narodov šteje leta in zgodovino sveta. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v poslanici pozval k prizadevanju, da bi bil ta svet bolj Božji in s tem tudi bolj človeški.

»Tudi danes nam Sin sporoča, da nas Bog še vedno ljubi in nas vabi, naj si tudi mi prizadevamo za to, da bi bil ta svet bolj Božji in s tem tudi bolj človeški. V njem ustvarjajmo prostor za Boga, da bo v njem tudi v resnici prostor za človeka. V tem duhu vsem voščim blagoslovljen božični praznik. Naj novorojenemu Božjemu Sinu odprejo vrata naše družine, da bo potrdil njihovo ljubezen, zacelil njihove rane in poživil njihovo upanje.«

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v božični poslanici spomnil, da je ritem vsakdanjega življenja neizprosen. Tako svoje življenje živimo večkrat le na površju in ne uspemo najti globljega smisla našega bivanja. Kot je pojasnil, nam želi božična skrivnost odpreti nove poglede in razumeti naše življenje v pristni podobi. Bog nam je pokazal, kako naj bi razumeli svoje življenje: kot sad ljubezni in odprtost za sočloveka, poudarja nadškof Cvikl.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je v poslanici spregovoril o tem, da je skoraj vsak dogodek v našem življenju povezan s čakalno vrsto. Tudi Jožef in Marija sta čakala na primeren prostor, kjer bi dočakala rojstvo Odrešenika. »Ker se niti on ni mogel ogniti čakalni vrsti, da bi se lahko rodil na dostojnem kraju, pomeni, da je prišel na svet zato, da bi nas opogumil v naših čakalnih vrstah,« je poudaril škof Štumpf.

Koprski škof Jurij Bizjak je v poslanici poudaril, kako smo z vseh strani obdani s skrivnostmi: to so skrivnosti narave in vesolja, življenja in smrti, poklicne in poslovne skrivnosti, vojaške in kuharske skrivnosti. Božična skrivnost pa je v tem, da imamo pred seboj novorojenca, ki ni samo človek, temveč je hkrati tudi Bog, je poudaril.

Slovenski škofje so voščili blagoslovljen božič kristjanom vseh veroizpovedi v naši domovini ter tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu. Božič naj na poseben način vstopi v prostore bolnih, onemoglih in osamljenih ljudi. Celotnim božičnim poslanicam naših škofov lahko prisluhnete na spletni strani.

Po besedah evangeličanskega škofa Geze Fila pa nam božič odpira srce za sodelovanje, pomaga nam, da postanemo nekako boljši; vse vidimo lepše. Obhajamo namreč rojstvo Božje ljubezni. »Če ne bi bilo to res Božje delo, bi ljudje na božič že zdavnaj pozabili«, je prepričan škof Filo, ki dodaja, da nas božično sporočilo kliče k dejavni ljubezni.

 Maša za domovino

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti 23. decembra je bila v ljubljanski stolnici maša za domovino, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Bogoslužja se po tradiciji udeležujejo predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Zatem je bila v Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so se spomnilili tudi 25. obletnice Ustave Republike Slovenije.

Duhovne slovenskih škofov

V začetku tedna je med jutranjo sv. mašo v mariborski stolnici nesrečno padel upokojeni mariborski škof Jožef Smej. Prepeljali so ga v mariborski Univerzitetni klinični center, kjer so ugotovili zlom kolka. Škof Smej je bil vse do odhoda v bolnišnico, kljub svojim skoraj 95. letom, pastoralno aktiven. Skupaj z drugimi slovenskimi škofi se je udeležil duhovnih vaj, ki so jih slovenski škofje opravljali v Veržeju od ponedeljka do petka. Škofje na ta način se že od leta 2008 pridružujejo drugim škofovskim konferencam po Evropi. Letošnje duhovne vaje vodi beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar. Škofje zaradi odgovornega poslanstva, ki zajema usmerjanje verskega življenja in sprejemanje odločitev, potrebujejo tudi duhovno poglobitev. Trenutki zbranosti pred božičnimi prazniki so priložnost za odmik od vsakdanjih obveznosti in za premišljevanje Božje besede, so zapisali v izjavi Slovenske škofovske konference.

POLITIKA

Pred 25 leti sprejeta in razglašena ustava samostojne Slovenije

Pred 26 leti je v Sloveniji potekal plebiscit, na katerem se je skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno državo. Rezultate so razglasili tri dni pozneje, tako da dan samostojnosti in enotnosti zaznamujemo 26. decembra.

Slovenska ustava je bila sprejeta pred 25 leti. Predsednik republike Borut Pahor je na sprejemu gostil člane strokovne skupine, ki je avgusta 1990 oblikovala njen osnutek: Petra Jambreka, Tineta Hribarja, Franca Grada, Lojzeta Udeta, Toneta Jerovška, manjkali so Matevž Krivic, Anton Perenič in Miro Cerar. Udeleženci so se strinjali, da se ustavi in pomenu njenega sprejetja daje premalo pozornosti, a da se tudi to s sprejemi, kot je bil tokratni, spreminja. »Sprejem ustave je nekaj epohalnega, sploh če gre za sprejem prve demokratične ustave, ki je drugačna od dotedanje bolj ali manj totalitarne,« je za Radio Ognjišče dejal predavatelj na Harvardu in poznavalec za ustavnega prava ddr. Klemen Jaklič.

Štirje predsedniki: Slovenija na pravi poti, stabilnost treba izkoristiti za sprejem reform

Predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega sveta Borut Pahor, Miro Cerar, Milan Brglez ter Mitja Bervar so v ponedeljek v predsedniški palači izmenjali mnenja o najpomembnejših vprašanjih države. Ocenili so, da je Slovenija po letih surove gospodarske in finančne krize na pravi poti, trenutne ugodne razmere v državi pa je potrebno izkoristiti za sprejem potrebnih reform. Prihodnje leto bomo v Sloveniji izbirali novega predsednika države. Aktualni predsednik Pahor je napovedal, da bo vnovič kandidiral. Iz NSi pa so sporočili, da bodo predlagali tri svoja imena.

DZ sprejel zakon o ukrepih v javnem sektorju

Državni zbor je na izredni seji sprejel zakon o ukrepih v javnem sektorju, ki sledi podpisanemu dogovoru s sindikati. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zakonu podporo izrekli v SMC, DeSUS in SD. Za sta glasovali tudi nepovezani poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. V SDS, N.Si in ZL so podporo odrekli. Ob obravnavi so bila izražena pričakovanja, da bodo sedaj na vrsto prišli tudi upokojenci. V koaliciji so zadovoljni, med drugim menijo, da je bil storjen korak naprej za tiste, ki so najslabše plačani. V opoziciji ostajajo kritični do vlade.

V največji opozicijski stranki so spomnili, da so že ob sprejemanju proračunov opozorili na kršenje zakona o fiskalnem pravilu in posledično tudi ustave, saj bi moral fiskalni svet, ki še vedno ni imenovan, pripraviti oceno upoštevanja fiskalnih pravil. Anja Bah Žibert je opozorila tudi, da vlada občinam z zakonom nalaga nove obveznosti, a se z njimi ni dogovorila o povprečninah. Kot je pojasnil Jernej Vrtovec NSi, ni odgovora, kako bo vlada v prihodnjem letu v proračunu nadomestila 56 milijonov evrov, s katerimi bo potolažila javne uslužbence, in skoraj še enkrat toliko za zdravnike. Tudi v N.Si so kritični do vlade zaradi dodatnih stroškov za občine.

„Res škoda, da sprejema politiko in se zadolžuje na račun socialnega miru, ne ustvari pa nič oziroma to zna le z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva in višjimi davki. Dokler bremena med gospodarstvom in javno upravo ne bodo enakomerno in pravično porazdeljena, takšni ukrepi ne morejo prinesti želenih učinkov.“

Z zakonom o ukrepih v javnem sektorju se, sledeč dogovoru s sindikati, ureja višina regresa, omejitve pri delovni uspešnosti, zamik napredovanj in možnost nižjega vplačila kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Višina premij se določa z dopolnilom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga vlada in sindikati podpisali včeraj. V zvezi z odpravljanjem anomalij v plačnem sistemu se morajo vlada in sindikati do 1. maja še dogovoriti o novih uvrstitvah delovnih mest.

Upokojencem s 40 leti pokojninske dobe vsaj 500 evrov na mesec

Vlada je sprejela predlog spremembe zakonodaje, s katerim bi se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovilo zvišanje najnižjih pokojnin na 500 evrov na mesec. Prav tako je zagotovila najnižje zneske za zavarovance, ki imajo 37, 38 in 39 let pokojninske dobe brez dokupa. Spremembe predvidevajo, da starostna oziroma invalidska pokojnina za posameznika, ki ima 39 let pokojninske dobe brez dokupa, ne more biti nižja od 490 evrov, za tiste, ki imajo 38 let pokojninske dobe brez dokupa, je najnižji predviden znesek pokojnine 480 evrov, za 37 let pokojninske dobe brez dokupa 470 evrov. Omenjeno je premierju Miru Cerarju predlagal novi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Današnjo odločitev ministrske ekipe je za naš radio tako komentiral »Nobenega ne v vladi ne v parlamentu ne more biti, da bi nasprotoval našemu predlogu, ker smo uskladili dva nasprotujoča si zakona; en je zakon Zpiz 2, ki regulirana pokojnine, drugi pa je zakon o socialni pomoči. Kadarkoli so bili socialni dodatki vprašljivi, je bil cenzus sociale 470 evrov, najnižja pokojnina za 40-letno delo pa 442 evrov, kar jasno ne gre skupaj. Da ne bi posegali v okostje samega zakona, smo predlagali dopolnilo v 39. čl., ker govorimo o najnižji in najvišji pokojnini. Tako ta lestvica za 40-letno delo brez dokupa, ter 39, 38 in 37 let dopolnjuje ta zakon in odpravlja krivico, ki je bila storjena ljudem, ki so delali 0 let in manj. Mislim, da je to pošteno in da imamo v prihodnje še nekatere stvari za urediti.«

DZ je podprl novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po noveli bodo do brezplačnega šolskega kosila poleg tistih iz prvega upravičeni tudi otroci družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Gre za družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne plače. Kot primerna za nadaljnjo obravnavo pa je DZ podprl predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki med drugim uvaja možnost uporabe električnega paralizatorja, in predlog zakona o osebni asistenci opozicijske NSi.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o lokalni samoupravi, ki uzakonja možnost odpoklica župana med mandatom. Predlog veta je vložila interesna skupina lokalnih interesov. Institutu odpoklica župana nasprotujejo v občinah, saj menijo, da lahko zamaje stabilnost lokalne samouprave. DS pa ni izglasoval veta na uzakonitev 2. januarja kot dela prostega dne in na zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica, ki naj bi jo izvedla Magna Steyr.

Zunanje ministrstvo je obsodilo ponedeljkov teroristični napad v Berlinu. Slovencev med ubitimi ali ranjenimi v napadu ni bilo. Ocena ogroženosti v Sloveniji po zagotovilih pristojnih ostaja nizka, posebna pozornost pa bo veljala množičnim prireditvam.

Občina Črnomelj pa je medtem zavrnila pobudo za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma o postavitvi migrantskega centra v občini, ki jo je vložila civilna iniciativa. Po besedah županje Mojce Čemas Stjepanovič za referendum ni pravne podlage. Tudi v Velenju civilna iniciativa na občino prinesla več kot 300 podpisov za razpis naknadnega referenduma o vzpostavitvi azilnega doma, a je občina 20. 12. pobudo zavrnila iz enakih razlogov kot črnomaljska. 

Polzela in Brest Cerknica v stečaj

Tovarna nogavic Polzela je v stečaju. Po več letih slabega poslovanja, ki se kljub več poskusom reševanja ni izboljšalo, sta se sedanja lastnika, država in SDH, odločila, da nove dokapitalizacije ne bo. Polzela bo prodana po delih, okoli 220 zaposlenim pa ostaja upanje, da se bo ohranilo vsaj njeno zdravo jedro. V stečaju je tudi cerkniška družba Brest Pohištvo. Predlog zanj so delavci vložili že sredi septembra, a ga je Brest želel preprečiti s predlogom za prisilno poravnavo.

Odbor za varstvo pravic vnukov in starih staršev je v četrtek pripravilo shod pred vladno stavbo v podporo vrnitvi koroških dečkov v njuno, kot so zapisali, edino in pravo družino. Strokovni zastopnik starih staršev iz omenjenega odbora Franci Donko: »Večina izmed nas bo božični večer praznovala med svojimi najdražjimi. Koroška dečka ne bosta imela te pravice! Mineva eno leto, kar je lastni oče koroškima dečkoma odvzel mamo. Brezčutni ministrici in ustavnemu pravniku Miru Cerarju ni mar, da bosta koroška dečka že drug božič zapored trpela zaradi krutosti odraslih. Ob lanskem božiču sta ob izgubi mame imela topel objem babice in dedka. Letos jima je vlada odvzela še njiju. Kljub sodbi VS, sta še vedno ujetnika "stroke". BODIMO GLAS koroških dečkov. Mi smo njuno zadnje upanje, zato se mi pridružite, da bomo skupaj zahtevali njuno izpustitev. Šele potem bomo lahko z mirno vestjo praznovali božič...«

KULTURA

Muzej jaslic Brezje in jaslice v piranskih cerkvah

V baziliki Marije Pomagaj so prejšnjo soboto po dveh letih odprli prenovljen Muzej jaslic Brezje. Blagoslovil ga je ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Muzej prikazuje duhovno in kulturno bogastvo, ki so ga pri Mariji Pomagaj darovali in zapisovali rodovi romarjev. »Veseli smo, da imamo tu tako veliko zbirko jaslic z vseh koncev sveta. Vsak na svoj način prikazuje zgodbo Jezusovega rojstva in sem prepričan, da je vsakdo vložil v te eksponate posebno ljubezen. Frančiškani smo bili vedno varuhi ne le arhitekture, ampak tudi kulture in predvsem Božje besede,« je o tradiciji jaslic, ki jo gojijo frančiškani že skoraj 800 let, povedal rektor svetišča p. dr. R

Zunanjo lepoto božične skrivnosti pa bo mogoče videti tudi na slovenski obali. V več piranskih cerkvah so jih tokrat pripravile katoliške šole pod okriljem Društva Prijatelji zakladov sv. Jurija. Slovesno je razstavo jaslic je minulo nedeljo odprl koprski škof Jurij Bizjak. »Veseli smo adventa, veseli smo tega dobrega časa. Prebuja upanje, prebuja pričakovanje, odpira vrata, okna, posveti z vsake strani v človekovo življenje,« je zbrane v cerkvi sv. Jurija nagovoril škof Bizjak. Jaslice so po njegovih besedah nekaj presežnega, nekaj kar človek nosi v sebi, nima pa še uresničeno,« je dejal škof in povabil zbrane v slovenskem in italijanskem jeziku: »Pojdimo kot družina naprej – ostanimo na poti, obljubljene so nam še večje stvari.«

Severjeva nagrada

Severjeva nagrada za najboljše dosežke na slovenskih poklicnih odrih gre letos v roke Maši Derganc in Nejcu Cijanu Garlattiju. Igralka ljubljanske Drame je člane žirije prepričala v vlogi Irene v predstavi Evropa, kot Jane v Tarzanu in kot Eugenie v Zaljubljencih. Nejc Cijan Garlatti je bil prepričljiv kot Vitez Hans v Ondini v produkciji SNG Nova Gorica. Slednji je povedal, da je z nagrado dobil potrditev za osebni trud in vloženo delo.

Nagrado za najboljšega študenta dramske igre sta si prislužila Nik Škrlec in Žan Koprivnik. Nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je prejela Lili Bačer Kermavner.

ŠPORT

Slovenski smučar prostega sloga Filip Flisar je v minulem tednu dvakrat zmagal na tekmah svetovnega pokala v krosu v Innichenu. Mariborčan je v izločilnih vožnjah ostal nepremagan, v finalu pa je premagal Avstrijca Christopha Wahrstötterja, Francoza Arnauda Bovolentaja in Kanadčana Davida Duncana. Zanj je bila to sedma zmaga v svetovnem pokalu. 

Potem ko je v petek zmagala v alpski kombinaciji, je 26-letna Mariborčanka Ilka Štuhec v Val d'Iseru slavila še na smuku. S tem je vpisala že četrto zmago v sezoni svetovnega pokala alpskih smučark, tretjo zaporedno v smuku. Tako je zdaj vodilna v smukaškem seštevku svetovnega pokala, zaseda pa tudi visoko tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala.

V Planici se je odvijalo državno prvenstvo v smučarskih skokih. Posamično tekmo je dobil Jernej Damjan, Domen Prevc, vodilni v svetovnem seštevku, je zasedel drugo mesto. Tretji je bil Nejc Dežman. Med skakalkami je slavila Maja Vtič.

Najuspešnejša slovenska alpska smučarka vseh časov Tina Maze se bo od svoje blesteče kariere le poslovila na domačih tleh. Po zapletih bo nastopila 7. januarja na veleslalomu za Zlato lisico v Mariboru, vendar brez napisov oziroma oznak sponzorjev. Gre za dogovor, ki sta ga dosegla pravna zastopnika Smučarske zveze Slovenije in Mazejeve.

Slovenska moška rokometna reprezentanca je zbrana v Zrečah na pripravah za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji. Na januarskem sklepnem turnirju se bo v prvem delu v Metzu pomerila z Angolo, Islandijo, Makedonijo, Španijo in Tunizijo, v pripravljalnem delu pa jo čakajo tri tekme: ena s Savdsko Arabijo in dve s Francijo.