Poslanci prižgali zeleno luč zakonu o ukrepih v javnem sektorju
Slovenija
Državni zbor je na izredni seji sprejel zakon o ukrepih v javnem sektorju, ki sledi dogovoru s sindikati. Zakon je podprlo 48 poslancev, eden je bil proti. V koaliciji so zadovoljni, med drugim menijo, da je bil storjen korak naprej za tiste, ki so najslabše plačani. V opoziciji ostajajo kritični do vlade.
Izredna seja je bila zjutraj končana v manj kot eni uri. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je kot pomemben rezultat dogovora ob postopnem sproščanju omejevalnih ukrepov na področju stroškov dela omenil tudi finančno in datumsko zavezo za odpravo plačnih anomalij, ki so težava že vse od uveljavitve plačnega sistema. Znova je poudaril, da bodo posledice dogovora, ki je bil podlaga za zakon o ukrepih v javnem sektorju, v prihodnjem letu javno-finančno obvladljive. "Če dogovor ne bi bil sprejet, bi se soočili z velikimi javnofinančnimi posledicami v višini približno 215 milijonov. Sam ta zakon pa posledično tudi s posegi v kolektivne pogodbe prinaša posledice v višini približno 56 milijonov evrov." V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zakonu podporo izrekli v SMC, DeSUS in SD. Za sta glasovali tudi nepovezani poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. V SDS, N.Si in ZL so podporo odrekli.
V največji opozicijski stranki so spomnili, da so že ob sprejemanju proračunov opozorili na kršenje zakona o fiskalnem pravilu in posledično tudi ustave, saj bi moral fiskalni svet, ki še vedno ni imenovan, pripraviti oceno upoštevanja fiskalnih pravil. Anja Bah Žibert je opozorila tudi, da vlada občinam z zakonom nalaga nove obveznosti, a se z njimi ni dogovorila o povprečninah. Bah Žibertova je vprašala, ali je takšno delovanje in vodenje države odgovorno. "Je sprejemanje aktov s katerimi se krši zakonodaja in ustava Republike Slovenije odgovorno dejanje? Je ustvarjanje novih kategorij drugorazrednih državljank in državljanov odgovorno dejanje?"
V N.Si so omenili nekatera odprta vprašanja, ki še ostajajo. Kot je pojasnil Jernej Vrtovec, ni odgovora, kako bo vlada v prihodnjem letu v proračunu nadomestila 56 milijonov evrov, s katerimi bo potolažila javne uslužbence, in skoraj še enkrat toliko za zdravnike. Tudi v N.Si so kritični do vlade zaradi dodatnih stroškov za občine. "Res škoda, da sprejema politiko in se zadolžuje na račun socialnega miru, ne ustvari pa nič oziroma to zna le z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva in višjimi davki. Dokler bremena med gospodarstvom in javno upravo ne bodo enakomerno in pravično porazdeljena, takšni ukrepi ne morejo prinesti želenih učinkov."
Z zakonom o ukrepih v javnem sektorju se, sledeč dogovoru s sindikati, ureja višina regresa, omejitve pri delovni uspešnosti, zamik napredovanj in možnost nižjega vplačila kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sama višina premij se določa z dopolnilom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga vlada in sindikati podpisali včeraj. V zvezi z odpravljanjem anomalij v plačnem sistemu se morajo vlada in sindikati do 1. maja še dogovoriti o novih uvrstitvah delovnih mest.
