Gaiser: Izbris starega ptujskega pokopališča ni dopusten!
Slovenija
Ptujska mestna občina načrtuje nov spominski park na prostoru starega mestnega pokopališča. Da ga je treba urediti, saj že desetletja žalostno propada, se strinjajo mnogi. A vznemiril je poziv, naj tisti, ki to želijo, do konca leta premestijo posmrtne ostanke svojcev, ki počivajo tam, na drugo lokacijo. Ptujska mestna občina namreč namerava odstraniti vsaj polovico grobov in spomenikov ter večji del starega mestnega pokopališča spremeniti v zelenico. Tega ne namerava dopustiti Civilna iniciativa Živo pokopališče, ki jo je ustanovil dr. Laris Gaiser.
Dr. Gaiser je v pogovoru za naš radio staro ptujsko pokopališče poimenoval kar muzej na odprtem. Po njegovem je simbol multikulturnosti najstarejšega slovenskega mesta, saj tam počiva tisoče ljudi različnih evropskih narodnosti in veroizpovedi. Čeprav pokopov ni že od leta 1978, staro ptujsko pokopališče še služi namenu. Res je, da so nekateri grobovi in grobnice odprti, da je mogoče videti krste, da nepridipravi vanje mečejo odpadke ali se nad njimi znašajo kako drugače, a po besedah dr. Gaiserja napovedan izbris vseh ni dopusten. "Vse ptujske družine imajo tam grobove in grobnice. Leta 1978 so umrli tudi nekateri otroci in poznam njihove mame, ki na grobove še danes prinašajo cvetje in sveče. Pokopališče sem 3. novembra fotografiral iz zraka. Jasno se vidi, da je več kot 80 odstotkov vseh grobov in grobnic obiskanih in negovanih."
Dr. Gaiser tako kot neresnične označuje navedbe ptujske mestne občine, da je to pokopališče mrtvo in nepotrebno. S somišljeniki se je obrnil na župana Mirana Senčarja in zahteval, naj ustavi projekt gradnje novega spominskega parka. Zdi se mu celo, da so ga na ptujski mestni občini želeli izpeljati potiho. "Res je, da so pravno gledano dali skozi vse postopke, da sta imela Mestna občina Ptuj in župan javno razgrnitev. A noben lastnik groba oziroma grobnice o tem ni bil obveščen. Ne glede na to, kaj trdi Mestna občina Ptuj." Kot je še opozoril dr. Gaiser, ima ptujska mestna občina po 20 letih sicer možnost delati z omenjenim pokopališčem, kar želi, a to ni njena pravica, kar trdi Senčar. Gaiser se sprašuje, kakšna bo dodana vrednost načrtovane velike zelenice in nekaj majhnih zgodovinsko zaščitenih spomenikov. Prav tako je poudaril, da za ureditev starega ptujskega pokopališča ni treba plačati približno poldrugega milijona evrov, kolikor je želela projektu novega spominskega parka nameniti oblast. "Če bi poklicali vsakega skrbnika in lastnika, ga vprašali, ali želi obdržati grob oziroma grobnico, bi se ta lahko s pogodbo dolgoročno zavezal k skrbi zanj. Mi že vrsto let skrbimo za spomenike, pri čemer mestne občine nismo prosili niti za cent. Njena skrb sta okolica in zid, kar pomeni, da nima velikih stroškov."
V Civilni iniciativi Živo pokopališče so se pripravljeni pogovarjati s ptujsko mestno občino ter skupaj z njenimi predstavniki poiskati primerno in dolgoročno rešitev. Ob tem pozivajo k humanosti in pieteti. "Želimo, da se ga uredi, in to tako, da bodo vsi spoštovani, da bodo družine, ki tja še vedno hodijo objokovat svojce, imele še naprej to možnost." Dr. Gaiser ob vsem tem poudarja tudi zgodovinski in kulturni pomen starega ptujskega pokopališča.
