Pregled domačih dogodkov od 2. do 9. decembra 2016

Slovenija | 10.12.2016, 09:00

Dva praznika smo obhajali v preteklem tednu - spomnili smo se Brezmadežnega spočetja device Marije ter sledili zgledu svetega Nikolaja v prostovoljstvu in dobrodelnosti. Na političnem parketu je odmeval sporazum med vlado in sindikatom Fides za uradno zamrznitev zdravniške stavke. Sporazum je precej razburjenja povzročil pri ostalih sindikatih javnega sektorja. Poslovili smo se od primadone ljubljanske Opere Vilme Bukovec Kambič, veselili pa smo se uspehov alpske smučarke Ilke Štuhec.

Cerkev med nami

Tako kot po svetu smo praznik Brezmadežnega spočetja device Marije slovesno obhajali tudi v Sloveniji. Naši škofje so 8. decembra darovali svete maše po stolnicah oziroma Marijinih svetiščih, duhovniki so obnovili posvetitev Mariji. Pet bogoslovcev prvega letnika semenišča v Ljubljani je bilo ta dan sprejetih v Marijino kongregacijo, ob tej priložnosti so prvič oblekli črno dolgo duhovniško obleko talar. V ljubljanski stolnici je nato sledila tradicionalna akademija na čast Mariji. Zbrane je nagovoril nadškof Stanislav Zore - razmišljal je o tem, kaj pomeni brezmadežnost, ki je po njegovih besedah čudovit Božji dar ter dokaz Božje ljubezni in sklonjenosti do človeka. "Brezmadežnost pravzaprav pomeni svobodo. Brezmadežnost je brezgrešnost. Nekdo, ki je brez greha, ni zaprt vase. Ni sebičen. Nekdo, ki je brez greha, se ne počuti ogroženega, ne gradi okoli sebe ne zidov ne okopov, ampak odpira prostor za srečanje." Nadškof Zore je prosil Marijo, naj vsem pomaga do prostosti srca in duha.

V ljubljanski stolnici je bilo praznično tudi na god svetega Nikolaja, saj je posvečena temu svetniku. Posvečeni sta mu še novomeška in murskosoboška stolnica, skupaj pa približno 200 cerkva po Sloveniji. Sveti Nikolaj, ki ga pri nas poznamo tudi pod imenom Miklavž, je eden najbolj priljubljenih svetnikov - z njim je povezano tradicionalno obdarovanje otrok. Vsako leto na predvečer svojega godu hodi od hiše do hiše s svojim spremstvom, v katerem so angeli in parklji, ter pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. V minulem tednu so tako po mnogih vaseh in mestih miklavževali. Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote je pripravilo miklavževanje v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani - Miklavž je z darili razveselil 85 brezdomcev in 23 prostovoljcev.

Politika in gospodarstvo

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin sta podpisala sporazum o začasni zamrznitvi stavke zdravnikov. Kolar Celarčeva je poudarila, da je namenjen predvsem skrajševanju čakalnih dob ter nagrajevanju dodatnega, uspešnega in učinkovitega dela. "Vesela sem, da smo podpisali sporazum, da bomo lahko nadaljevali pogajanja za aneks h kolektivni pogodbi." Da je sporazum ključ za nadaljevanje pogajanj, je ocenil Kuštrin. "Zdi se mi, da so vsa nasprotovanja temu sporazumu s strani nekaterih političnih strank in sindikatov posledica različnega svetovnonazorskega pogleda, kam morata iti država in slovensko zdravstvo. Mi smo bili vedno proevropsko usmerjeni. Sindikat je vedno zagovarjal delavnost, pridnost, poštenost in merljivost dela. Pri tem vztrajamo. Ta sporazum je eden od prvih korakov, ki nas bo pripeljal, kamor bi radi šli." Kdaj se bodo pogajanja vlade in sindikata Fides nadaljevala, še ni znano.

So pa v preteklem tednu prvič po podpisu tega sporazuma za pogajalsko mizo sedli vlada in ostali sindikati javnega sektorja. Ti so prepričani, da so zdaj nastopile nove okoliščine. Želijo sprostitev vseh varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom, kar bi pomenilo dodatnih 215 milijonov evrov. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je s tem seznanil vlado. Ta išče približevalno rešitev. "Nekako imamo čas do konca tedna čas, da dosežemo morebitni dogovor. Drugače ne bo časa za izpeljavo vseh postopkov, ki bi mu sledili," je ob tem povedal Koprivnikar. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je poudarila, da je v proračunskem načrtu predvidena rast stroškov dela v višini 110 milijonov evrov za ves javni sektor in da ni veliko manevrskega prostora.

Državni zbor je medtem na izredni seji spet podprl zakon o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Nanj je državni svet dal veto, saj je večina ocenila, da ne zagotavlja primernega financiranja občin. S tem se koalicija ni strinjala, zakonu je pri vnovičnem glasovanju zeleno luč prižgalo 51 poslancev. Proti jih je bilo 26, med njimi iz SDS. Marko Pogačnik iz največje opozicijske stranke je opozoril, da ni problem le povprečnina. "Prepričani smo, da je proračun za leti 2017 in 2018 neusklajen in neuravnotežen. Dejstvo je, da se vlada ni izpogajala s sindikati javnega sektorja in da je vrsta vprašanj še naprej odprtih." Da je bil veto državnega sveta upravičen, je ocenil Jernej Vrtovec iz N.Si. "Neresno je to, da sprejemamo proračun, nimamo ga zaprtega, ne vemo, kako bomo stvari financirali. Na drugi strani so pa želje vse večje. In to samo zato, ker manjka dialog - tako v državi kot v koaliciji."

Helios so prevzeli Japonci, točneje podjetje Kansai Paint, ki je eden od desetih največjih proizvajalcev premazov na svetu. Skupina iz Domžal bo postala njegovo evropsko središče za inovacije, raziskave, razvoj, proizvodnjo in distribucijo. Novi lastniki nameravajo ohraniti vse Heliosove blagovne znamke.

Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini je na črnomaljski občini vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o tem vprašanju. "Do zdaj smo brez kakšnega večjega napora zbrali slabih 350 podpisov. Zdaj čakamo na naslednji korak - da jih bomo lahko zbirali na upravni enoti," je pojasnila črnomaljska občinska svetnica Maja Kocjan. Občinski svet mora po vložitvi pobude to obravnavati na svoji prvi prihodnji seji. Občina mora nato referendum razpisati v treh mesecih.

V sojenju za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika je prišlo do novega preobrata. Po pričanju tujega strokovnjaka, ki je postavil dvom v trdnost edinega dokaza tožilstva, je sodnica Špela Koleta odpravila pripor dr. Milku Noviču. Ta je prostore na Povšetovi v Ljubljani zapustil po skoraj dveh letih. Nadaljevanje procesa bo lahko spremljal s prostosti. "Najprej moram priti k sebi, da dojamem, da je to res. Potem bomo to, kar smo gradili do zdaj, gradili še naprej, torej na resnici in zbiranju dokazov, da me tam ni bilo," je povedal novinarjem ob odhodu iz pripora. Novinarka tednika Demokracija Petra Janša proces proti dr. Noviču spremlja že od samega začetka. Verjame, da je nedolžen, upa, da bo v začetku novega leta oproščen. "Zdaj, ko je dr. Novič doma, ima osebno dostop do svetovnega spleta, do knjižnic, do znanstvenih revij in do ljudi, ki jih pozna. Lahko si sestavi obrambo do 4. januarja, ko se bo sojenje nadaljevalo." Da se dr. Noviču godi krivica, so opozarjali tudi vztrajniki Odbora 2014, ki so spremljali vse dozdajšnje obravnave. Odločitev sodišča o odpravi pripora so pozdravili.

V šempetrski bolnišnici naj bi zaradi smejalnega plina umrli vsaj trije bolniki, ne le eden. Tako je v policijski preiskavi ugotovil zunanji strokovnjak medicinske stroke, a odgovornosti ni pripisal zdravstvenemu osebju. Poudaril je, da je prišlo do tehnične napake na inštalaciji medicinskih plinov. Vodstvo te zdravstvene ustanove je znova obžalovalo tragični dogodek. Upa, da bodo nadaljnji procesi hitro končani.

Dveletna deklica Neža Arnolj, ki je po zapletu pri zdravljenju obolenja srca utrpela težko možgansko poškodbo, ni več v bolnišnici v Padovi. Zaradi pritiskov iz Ljubljane na tamkajšnje osebje sta jo starša odpeljala drugam, lokacije, kjer se nahaja zdaj, nista želela sporočiti, na družbenem omrežju Facebook sta zapisala, da je mala Neža iz bolnišnice v Padovi odšla mirna in brez bolečin. Obenem sta se zahvalila vsem, ki darujejo za njeno zdravljenje ter ji namenjajo dobre misli in molitve. Molitvi za dveletno deklico naj bi se pridružil tudi papež Frančišek, Nežina starša sta mu hvaležna, njegova gesta ju je navdala z novim upanjem.

Kulturni in družbeni utrinki

Študijski center za narodno spravo je ob svetovnem dnevu človekovih pravic še z nekaterimi organizacijami v sredo in četrtek v Škofji Loki pripravil mednarodni znanstveni posvet. Želel je osvetliti čas med in po drugi svetovni vojni ter biti del prizadevanj, da se takšne kršitve človekovih pravic ne bi več ponavljale. Del dogodka je bila tudi sveta maša za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v tem koncu naše države - v nunski cerkvi v Škofji Loki jo je daroval nadškof Zore. V pridigi je spregovoril o odpuščanju in spravi. Spomnil je, da se je v zgodovini velikokrat ponovil greh, ker nekdo ni dovolil drugačnega mišljenja ter je vzel dobro in zlo v svoje roke. A kot je dodal, Bog hodi za vsakim izmed nas, pomembno je, da se ne skrivamo pred njim. "Stopimo predenj, odprimo mu srce, izročimo svoje grehe ter grehe naših bratov in sester, vendar ne zato, da bi nanje klicali Božje maščevanje, ampak da bi nanje klicali Božje odpuščanje." To je po besedah nadškofa Zoreta pot do drugačnega človeštva, družbe in odnosov v našem narodu.

Za spravo si je prizadeval tudi nadškof Alojzij Šuštar. Njegov dolgoletni tajnik, škof Anton Jamnik, je napisal knjigo o njegovi vlogi in zapuščini v času osamosvajanja Slovenije. Izšla je pri Založbi Ognjišče. Škof Jamnik je ob predstavitvi poudaril, da je bil nadškof Šuštar človek odločitev in jasnih stališč, ki ni nikoli izključeval. "K njemu so hodili ljudje različnih strank in prepričanj. Nikoli si ni vzel svobode, da bi koga zavrnil. Sprejemal je vse in imel v tem smislu povezovalno vlogo. To je tudi rdeča nit knjige Naš nadškof Šuštar." Predstavitve so se med drugimi udeležili nadškof Zore, predsednik države Borut Pahor ter številni sodelavci in prijatelji nadškofa Šuštarja.

Sošolka nadškofa Šuštarja je bila primadona ljubljanske Opere Vilma Bukovec Kambič, ki se je poslovila v preteklem tednu. Stara je bila 96 let. Kot solistka je nastopala na številnih odrih v Evropi in drugod po svetu. "Ko sem stopila na oder, je bil to zame drug svet," je povedala v oddaji Naš gost na Radiu Ognjišče ob svoji 85-letnici. Takrat je s poslušalci delila tudi svoje življenjsko pravilo: "Živi normalno, nič pa pretiravat!" Bukovec Kambičeva je med drugim prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in tudi več mednarodnih priznanj.

Odmevni športni rezultati

Slovenci smo dobili novo junakinjo belih strmin. Ilka Štuhec si je prejšnji konec tedna v Kanadi prismučala smukaški zmagi v svetovnem pokalu, sledilo je še peto mesto v superveleslalomu. Ob vrnitvi domov so jo v Mariboru navdušeno pozdravili prijatelji in navijači, na trgu Leona Štuklja so ji pripravili sprejem in zabavo. "Vedela sem, da sem sposobna smučati dobro, hitro, a to pokazati na tekmi je nekaj drugega," je Štuhčeva povedala medijem. Nadaljevanje dobrih rezultatov pričakuje v vseh disciplinah, v katerih bo tekmovala. O kristalnem globusu še ne razmišlja, saj je vsaka tekma zgodba zase, veliko je po njenih besedah odvisno tudi od vremenskih pogojev.

Med našimi alpskimi smučarji je sezono zelo dobro odprl Boštjan Kline. V Franciji je bil prejšnji konec tedna najprej peti na superveleslalom, nato je v smuku končal tik pod stopničkami.

Za smučarji skakalci je prva ekipna tekma. V Nemčiji so bili Slovenci Jurij Tepeš, Jaka Hvala ter Peter in Domen Prevc prejšnji konec tedna peti. Mlajši od bratov Prevc je nato dobil še posamično tekmo. Z drugo zmago za svetovni pokal v smučarskih skokih v tej sezoni in karieri je prevzel vodstvo v skupnem seštevku.

Smučarke skakalke so novo sezono odprle na Norveškem. Med Slovenkami jo je najbolje začela Maja Vtič, ki je bila tam dvakrat peta.

Našo reprezentanco B v smučarskih skokih je medtem pretresla tragična novica. Njen član Ernest Prišlič je doživel hudo prometno nesrečo in je v umetni komi na ljubljanskem kliničnem centru. V Planici, kjer se je pripravljal na uvodne tekme nove sezone celinskega pokala v Vikersundu, ga je med ogrevanjem oziroma tekom zbil avtomobil z zaledenelimi stekli, ki naj bi ga vozil pogodbeni delavec tamkajšnjega nordijskega centra. Prišlič je utrpel poškodbe glave, imel naj bi možgansko krvavitev, zlomljeno ima tudi golenico.

Pokljuka ta konec tedna gosti karavano biatloncev. Tam se vrstijo tekme svetovnega pokala tako v moški kot ženski konkurenci. Naš najboljši biatlonec Jakov Fak, ki okreva po bolezni, je nastope izpustil.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je končala nastope na evropskem prvenstvu na Švedskem. Potem ko je v prvem krogu izgubila proti Srbkinjam s 34:36, je v drugem nepričakovano premagala favorizirane gostiteljice s 25:23, a nato v tretjem visoko, z 18:30, klonila proti Špankam. Naša dekleta so tako pristala na četrtem mestu in se domov vrnila po skupinskem delu tekmovanja.

Slovenska reprezentanca v futsalu je izgubila obe prijateljski tekmi z Italijo. Prva, odigrana v Tolminu, se je končala s 4:1, druga, odigrana v Ajdovščini, pa z 2:1 za goste.

Za predsednika Nogometne zveze Slovenije se bosta potegovala Matjaž Nemec in Radenko Mijatović. Volitve bodo v četrtek.

Na vrhu Atletske zveze Slovenije pa ostaja Roman Dobnikar. Na volilni skupščini je prejel 43 od 61 glasov. "Takoj se bom lotil področja atletov, trenerjev, klubov, vizije za naprej, pridobivanja novih sredstev. Pri meni so vrata odprta za vse. Nobenih zamer ni. Mislim, da se slovenski atletiki obetajo še lepši časi." Dobnikar bo štiriletni mandat začel 15. januarja.