Za varnejši obisk gora
Slovenija | 11.12.2016, 05:00
Danes zaznamujemo mednarodni dan gora. Ta letos v središče pozornosti postavlja planinsko kulturo skozi prizmo praznovanja raznolikosti in krepitve identitete. Planinska zveza se je v poslanici osredotočila na pomen Slovenskega planinskega muzeja, Planinskega vestnika in Aljaževega stolpa kot stebrov slovenske planinske kulture. Ob začetku zimske planinske sezone pa se vrstijo pozivi k skrbi za varnost.
"Ob pojavu številnih dejavnosti, ki gorski svet dojemajo zgolj kot areno za njihovo izvajanje, bo v prihodnje kultura odnosa do narave na hudi preizkušnji. Ohranjati Triglavski narodni park z izvornim poslanstvom in kljub temu omogočiti sonaravni razvoj prebivalcev v njem, bo izziv ne samo planincem, pač pa tudi državi, ki do planinstva in do njegovih najvidnejših simbolov na področju kulturene kaže ravno odnosa, ki bi mu lahko rekli odgovoren in spoštljiv odnos do kulture," je zapisano v letošnji poslanici ob mednarodnem dnevu gora. Planinska zveza Slovenije in številna planinska društva se tudi letos pridružujejo pobudi Alpske konvencije Brati gore 2016 in organizirajo številne dogodke po vsej Sloveniji. Planincev, ki v gore zahajajo tudi v zimskem času, je v zadnjih letih vse več, zato je več tudi nesreč. Da bi jih preprečili, morajo obiskovalci gora nujno upoštevati pravila varnega gibanja in poskrbeti za ustrezno opremljenost, so poudarili Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija. Kot je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik, so glavni vzroki za nesreče "zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledijo duševna in telesna nepripravljenost, slaba priprava na turo in neprimerna osebna oprema. Največ nesreč je bilo med posamezniki in neorganiziranimi skupinami, največ je bilo poškodb spodnjih okončin, nato glave, zgornjih okončin, hrbtenice in srčne kapi. Izpostaviti je treba naraščajoče število obolelih in smrtnih žrtev zaradi težav s srcem in različnimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, rak, astma."
Zimski trojček
Strokovni sodelavec planinske zveze in inštruktor gorske reševalne zveze Matjaž Šerkezi pa je poudaril, da so lahko razmere v gorah povsem zimske tudi tedaj, ko narava v nižjih predelih kaže drugačno podobo. „Ne glede na količino snega mora obiskovalec gora v zimskem času tako med drugim imeti s seboj lavinsko žolno, sondo in lopato.“
Letos so izvedli 143 helikopterskih reševanj, lani 116, leta 2014 pa le 75, kar prav tako potrjuje, da je v gorah veliko planincev in med njimi taki, ki niso dovolj dobro opremljeni. Analiza reševalnega dela v letu 2016 kaže, da število reševanj narašča, je povedal predsednik GRZS Potočnik, ki je predstavil letošnjo statistiko. V letu 2016 je GRZS do zdaj izpeljala 461 reševalnih akcij, od tega 39 s smrtnim izidom. Največ reševanj je bilo od julija do septembra, najpogosteje na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp, gorski reševalci so najpogosteje reševali domače obiskovalce gora.
Pred obiskom gorskega sveta pozimi je treba preveriti tudi odprtost planinskih koč. Med 164 oskrbovanimi kočami (od skupno 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov) jih je v zimskih mesecih odprtih 121, večinoma ob koncu tedna in praznikih, stalno odprtih pa je 58, od tega 25 vse dni v zimskih mesecih, 33 pa vse dni razen ob ponedeljkih in/ali torkih. Obratovalni časi koč so različni, društva jih samostojno prilagajajo glede na zmožnosti oskrbovanja, vremenske razmere, količino snega ali nevarnosti na poteh. Planinske koče v visokogorju so pozimi večinoma zaprte, vse leto pa ostaja odprtih enajst planinskih koč I. kategorije, med katerimi je stalno odprt Dom na Komni. Odprte so predvsem nižje ležeče koče, pozimi pa je mogoče prenočevati tudi v zimskih sobah, ki jih imajo nekateri planinski domovi, bivaki pa so namenjeni predvsem zasilnemu zavetju, je poudaril načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič, ki je predstavil tudi letos prvič izveden seminar za oskrbnike. Planinske koče tudi letos vabijo, da vstopite v novo leto v prijetni družbi na kateri od planinskih koč, ki organizirajo silvestrovanje. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS www.koce.pzs.si.
