2. januar - kako bomo praznovali?

Naš pogled | 13.12.2016, 15:16 Blaž Lesnik

Smo v dneh, ko v naših kotlinah domuje gost pokrov megle, pod njim pa so v mrazu ujeti strupeni delci, ki jih ljudje sami sebi spuščamo v možgane in pljuča. V teh dneh tudi ne vidimo sonca, čeprav je tam višje zgoraj nadvse radodarno s svojimi žarki in toploto. Tu spodaj, kjer je koncentracija prebivalstva največja, pa živimo v pusti sivini meglenih dni, na katero smo se že navadili.

Že dolgo pa smo navajeno na še en drug, veliko trdovratnejši pokrov, ki se ga morda niti ne zavedamo. Premeteno spleten je okrog naših vsakodnevnih korakov, misli, odločitev, dejanj. Danes se vsi pogovarjamo o »prazniku izbrisanih praznikov«. Kaj praznujemo 2. januarja sploh ni pomembno. Oziroma prav to, da je nevtralen, največ šteje. Kakršnakoli druga izbira, kot na primer katerega od številnih versko obarvanih praznikov, ki so dela prosti v sosednjih evropskih državah, s katerimi ima mimogrede Slovenija tudi največ gospodarskih stikov, bi užalila prepričanja drugače mislečih. Zato ostanimo nevtralni in vrnimo tisto, kar smo v časih debelih krav že imeli. Praznik torej spet imamo, nazdravljali bomo ves december, 2. januarja pa zdravili mačka.

A nazaj k pokrovu, poskusimo ga dvigniti: ali Slovenci sploh še znamo praznovati? Pa pustimo zdaj ob strani praznino 2. januarja. Pred nami so dnevi, polni vsebine, topline, veselja, notranje zbranosti in prijetnih družinskih srečanj. Kako bomo praznovali? Na koledar v teh dneh ni potrebno gledati: vsak dan proti božiču bo pred nakupovalnimi središči kolona daljša. Napolnjene vozičke potiskajo odsotni pogledi, v zraku je hitenje, živčnost, utrujenost... Iz zvočnikov že prihaja praznična božična glasba, obarvana s prefinjeno izbranimi marketinškimi sporočili, ki sadijo v nas nezavedno prepričanje, da sploh še nismo pripravljeni, saj še nismo kupili tega, izbrali onega, naročili tretjega... Pokrov potrošništva, na katerega smo brezglavo pristali, ko smo iz petdesetletnega enoumja treščili v drugo, morda za duha še hujšo miselnost: kopičiti, imeti, uživati. Vse to nam jemlje svobodo, nas odtujuje od starodavne modrosti »manj je več« in dela škodo odnosom in okolju. V teh dneh, ko bodo mize praznično obložene, pomislimo na količino, stroške in delo pridelovalcev in na 25.000 otrok pod pragom revščine preden napolnimo nakupovalni voziček. Vsak Slovenec odvrže 73 kg hrane na leto, skupaj je to 150 tisoč ton hrane. Zmernost, ki jo živimo svobodno in zavestno, nas osvobaja. Na vsak način nas hočejo prepričati, da praznika ne bo, če se mize ne bodo šibile od vseh mogočih specialitet (ki bodo navsezadnje romale med odpadke), preglašeni pa ostajajo glasovi, ki nas vabijo k iskanju odnosov, vračanju miru, ki ga ne dajo polne nakupovalne police, k uživanju v naravi in molitvi.

Še zadnjič k 2. januarju. Vladna sladka nagrada ljudstvu sporoča, da nam ne gre več tako slabo, da smo zlezli iz stanja, ki nam je vzelo ta unikum med dela prostimi dnevi. Pa spet dvignimo pokrov: na dan ko so poslanci z veliko večino odločili, da bomo 2. januarja ostali doma (prodajalke in mnogi drugi seveda ne!), smo na težave zdravstva pozabili. Medtem ko se razmere pregrevajo, ministrica rešuje stolček, korupcije v zdravstvu pa se sploh še nismo dobro dotaknili, Slovenci slavimo prost dan. Pred nekaj dnevi smo na izredni seji Državnega zbora slišali, da demografski trendi močno ogrožajo Slovenijo in da potrebujemo hiter odziv. Že v prihodnjih desetih letih se bo število državljanov, starejših od 60 let, povečalo za kar 100.000. Evropska komisija opozarja Slovenijo, da so socialno ekonomske politike na dolgi rok najbolj nevzdržne prav pri nas. Bomo morali že čez deset let uvažati delovno silo in sprejemati delovne migrante, da bomo reševali sistem pred popolnim sesutjem? Ob tem se je iz Slovenije v zadnjih letih v povprečju odselilo 15.000 državljanov, od tega polovica mlajših od 40 let.

Ne želim greniti veselja ob dodatnem dnevu počitka. Prav pa je, da se naučimo razmišljati s svojimi možganskimi celicami in gledati izpod pokrova, ki nam ga vztrajno tiščijo nad glavo. Ker je bilo zaradi naše polpretekle zgodovine kritično mišljenje nezaželeno in celo preganjano, je potrebno toliko več napora, da nam zleze pod kožo. Ko bo potegnil veter in razkadil strupeno meglo iz kotlin, bomo vsi lažje in veliko bolj zdravo zadihali. Zato: bogato adventno pričakovanje in globoko praznovanje v prihodnjih dneh. Da bi izbrali pravo zadovoljstvo, ki ostane tudi po 2. januarju.