Kaj lahko mednarodna skupnost pričakuje od izvolitve Trumpa?

Svet | 13.11.2016, 10:00 Andrej Šinko

Novoizvoljeni ameriški predsednik republikanec Donald Trump se bo v začetku prihodnjega leta vselil v Belo hišo. V času volilne tekme je napovedal kar nekaj ukrepov, ki bi lahko, če jih bo uresničil, bistveno spremenili razmere na mednarodnopolitičnem parketu. ZDA naj bi pod njegovim predsedovanjem izboljšale odnose z drugimi velesilami, ob tem pa okrepile tudi obrambne zmogljivosti.

Profesor s fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila meni, da bo Trump zelo težko dosegel bistvene spremembe v odnosih s Kitajsko, predvsem pri gospodarstvu, saj je ameriški prostor po besedah sogovornika v tem delu dokaj zaprt. Ob tem pojasnjuje, da je Kitajska »svetovna gospodarska velesila, ki bo, če že ni, presegla ameriški kosmati družbeni proizvod in postala največja proizvajalka na svetu«. Prav tako imajo Kitajci na tisoče milijard ameriških obveznic, in tudi v tem kontekstu »držijo Američane v šahu«, še dodaja sogovornik.

Ferfila sicer vidi možnost redefinicije odnosov na Bližnjem vzhodu. Tam po njegovih besedah velik del politike dirigirata vojaški in energetski blok, slednji je sicer v vse manjši meri odvisen od Bližnjega vzhoda, saj ZDA postajajo energetsko samozadostne in niso več v tolikšni meri odvisne od zalivskih držav.

Bo Trump končal konflikt v Siriji?

Sogovornik upa, da bo prišlo do končanja konflikta v Siriji. To je po njegovi oceni možno zgolj po dogovoru med ZDA in Rusijo. Omenjeni velesili pri reševanju tega konflikta med drugim deli vprašanje o usodi Asada. »Rusija ni življenjsko zainteresirana, da mora ravno Asad biti predsednik, ampak vztraja na nekem normalnem prenosu oblasti, ki bi zagotovil ruske interese v Siriji. To je pa zelo pomembno, in če Američani in Zahod mislijo drugače, je to nerealno,« pravi Ferfila.

V Siriji ima Rusija oporišča, v katerih so po besedah sogovornika tudi jedrske konice. »In Rusija absolutno želi ta oporišča zadržati. To je ena izmed točk, pri kateri Rusi vztrajajo. Ali bo režim Asadov ali ne? Rusi so že večkrat nakazali, da so pripravljeni žrtvovati Asada, ampak ob neki normalni politični tranziciji, bodisi z izvedbo volitev, bodisi z nekim širokim dogovorom vseh strani,« poudarja sogovornik.

Bodo morale članice Nata prispevati več?

Trump od članic Nata med drugim pričakuje, da izpolnijo svoje obveznosti do zavezništva. V času kampanje je s tem pogojeval tudi vzajemno obrambo. Ferfila meni, da bi bila v kontekstu omenjenega za Evropsko unijo dobra rešitev, če bi uspela dogovoriti in vzpostaviti skupni obrambni sistem. »V njem bi vsaka država razvila strukturo, za katero je najbolj usposobljena. In to je morda priložnost za dogovor o novi, bolj učinkoviti evropski obrambi, po kateri morda ne bi bilo treba priti do zahtevanih dveh odstotkov. Z bolj racionalno organizacijo bi morda tudi lahko zadovoljili apetite ZDA, ki so povsem legitimni. Dejstvo je, da večina evropskih armad ni sposobna za kakšno bojno delovanje. To pravzaprav niso več vojske v klasičnem smislu,« pravi Ferfila.

Novoizvoljeni predsednik je napovedal tudi več sredstev za ameriški obrambni sistem. Sogovornik poudarja, da so se v preteklosti prav republikanski predsedniki vmešali v več vojaških konfliktov, vendar pa ob tem opozarja, da ni nujno, da bo Trump sledil temu trendu. Na strani orožarskega lobija, pa tudi republikanske stranke bi se takšne težnje lahko pojavile, vprašanje pa je, kako bo ravnal novoizvoljeni predsednik. Demokrat Barack Obama je v času svojega mandata z območij umaknil večino kopenskih sil, ki so posredovale v drugih državah.