Štefan IskraŠtefan Iskra
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Rok MihevcRok Mihevc

Se Italiji obetajo ustavne spremembe?

Svet | 03.12.2016, 19:00

Politično življenje v sosednji Italiji že mesece hromi kampanja pred jutrišnjim ustavnim referendumom. Spremembe predvidevajo ukinitev parlamentarne dvodomnosti, krčenje števila senatorjev in spremembo razmerij med državo in lokalnimi skupnostmi. Vladajoča koalicija z njimi napoveduje večjo učinkovitost vladanja, nasprotniki svarijo pred preveliko koncentracijo oblasti v rokah premierja Mattea Renzija.

Italija se ubada z visoko stopnjo brezposelnosti, nenehnimi prihodi novih migrantov in obnovo po treh zaporednih rušilnih potresih. Zdaj je pred njo še preizkušnja, ki utegne nepredvidljivo spremeniti politična razmerja moči. Ustavne spremembe, na katere italijanski premier Matteo Renzi veže prihodnost svoje vlade, bi zmanjšale državni aparat, kar ljudje pozdravljajo. Osrednji del ustavne reforme je ukinitev popolne dvodomnosti parlamenta in krčenje števila senatorjev s 315 na samo 100. Novi senatorji ne bodo prejemali plače, temveč samo povrnitev stroškov, imeli pa bodo parlamentarno imuniteto. Večino zakonov naj bi po novem sprejeli v poslanski zbornici. Predlagatelji trdijo, da bodo vlade stabilnejše, politika cenejša, zakonodajni postopki pa hitrejši. Na strani zagovornikov je premier ter večina privržencev vladajoče koalicije. Na strani nasprotnikov pa opozicija ter celo manjšina iz Renzijeve Demokratske stranke, ki meni, da bo senat postal parkirišče za skorumpirane lokalne politike, ki bodo tako varni pred zakonom pa tudi orodje obstrukcije. Številni državljani si želijo sprememb, toda mnogi ugledni ustavni strokovnjaki se s spremembami ne strinjajo, ker da bo država postala bolj ranljiva.

Ljudski referendum v Italiji, na katerem bodo volivke in volivci jutri odločali o ustavnih spremembah, je razdelil Apeninski polotok in tudi pripadnike slovenske narodne skupnosti v obmejni Furlaniji Julijski krajini. Bojijo se, da morebitne spremembe ustave pomenijo manjše možnosti za izvolitev slovenskega parlamentarca. Čeprav reforme ne spreminjajo prvega dela ustave, v katerem so zapisane pravice in dolžnosti Italijanov, bi rojake oškodovale, pravi slovenska poslanka Tamara Blažina. V občutno manjšem senatu bi Slovenci težko dobili eno od dveh mest, odmerjenih obmejni deželi. V zbornici zakon italicom tudi ni upošteval zaščitnega zakona za rojake o olajšani izvolitvi za slovenskega poslanca.

Renzi je še pred dnevi zatrdil, da bo odstopil, če bo referendum neuspešen. Zadnje javnomnenjske raziskave so sicer kazale, da bo referendum padel, a po referendumu o brexitu in izkušnjah s Trumpom jih večina jemlje z zadržkom.

Svet, Evropska Unija
 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media) Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media)

Pogled redovnikov in redovnic na novega papeža

V zgodovini je bilo kar nekaj papežev iz vrst redovnikov. Zelo znan je papež Gregor Veliki, ki je bil benediktinski menih, in je med svojimi številni reformami spodbujal tudi petje t.i. ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...