Nove geodetske meritve za načrtovanje protipoplavnih ukrepov
Slovenija | 26.11.2016, 07:00
Geodetska uprava je vzpostavila sodobno državno geodetsko infrastrukturo, med drugim je vpeljala satelitske tehnologije določanja koordinat in posodobila topografske podatke. Večja kakovost podatkov bo med drugim zagotovila boljše nepremičninske, topografske in ostale evidence ter omogočala natančno načrtovanje protipoplavnih ukrepov. Nove meritve so prinesle nove podatke, tako je Triglav 34 centimetrov nižji, kot smo mislili do zdaj.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor urada za geodezijo na Gursu in vodja projekta Jurij Režek, je bil najzahtevnejši in najobsežnejši del projekta vzpostavitev novega geodetskega referenčnega sistema, za kar so med drugim izvedli številne natančne meritve in na novo določili slovenski geoid - matematično-fizikalno določeno ploskev, ki je najboljši približek površine na območju Slovenije. Natančneje bodo napovedali poplave in morebitna poplavljena območja. Natančnejši, podrobnejši sistem meritev je dragocen, saj pri gradnji protipoplavnih pregrad šteje vsak centimeter. „30 centimetrov vsekakor naredi drastično razliko. Razlivanje vode čez pregrado ali jez, ki je 30 centimetrov prenizka, lahko poplavi nekaj hektarjev več.“
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dejala, da je treba tveganja ob nevarnih naravnih dogodkih, kot so tudi poplave, razumeti in se nanje čim bolje pripraviti.
Nov projekt bo tudi okoljskemu ministrstvu olajšal načrtovanje naložb, je povedal Matjaž Mikoš s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. „Kakovostni prostorski podatki služijo za izdelavo kart nevarnosti, poplavne nevarnosti in kart ogroženosti.“ Vrednost projekta je 3 milijone evrov, večinoma so zanj črpali evropski denar.
Naš očak Triglav pa je 34 centimetrov nižji kot ob zadnji meritvi pred 31 leti, in sicer 2863,65 metra. Geodetska uprava je novo uradno višino določila s prenovljenim informacijskim sistemom.
„Novi slovenski geoid je za razred točnejši kot stari. Prejšnji je dajal lahko tudi napako 20 centimetrov ali več, ta pa daje napako znotraj 5 ali 10 centimetrov. Že če te dve zadevi seštjemo, pridemo na teh 30 centimetrov,“ je povedal Jurij Režek iz Geodetske uprave. Sodobnejše merjenje bo spremenilo tudi višino drugih slovenskih gora, ki jih za zdaj še niso določili.
