Slovenija strmo pada na področju prometne varnosti
Slovenija |
Bliža se Martinovo in z njim povezana praznovanja po vsej Sloveniji. Policija ob tem posebej opozarja vse voznike, naj ne sedajo za volan, če uživajo alkoholne pijače. Njihovo psihofozično stanje v teh dneh poostreno preverja v akciji 0,0 šofer, prav tako je stekla preventivna akcija Slovenija piha 0,0. Ta mesec prinaša tudi obvezo zimske opreme na vozilih v cestnem prometu. Med 15. novembrom in 15. marcem morajo biti motorna in priklopna vozila opremljena z zimskimi pnevmatikami ali z letnimi pnevmatikami in verigami. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da se je prometna varnost v Sloveniji v zadnjih dveh letih izrazito poslabšala.
Število smrtnih žrtev prometnih nesreč pri nas se povečuje, na slabo stanje je pokazala tudi nedavna evropska raziskava o stanju prometa. Slovenija je namreč med 28 članicami povezave na 24. mestu. V minulih dveh letih je na tej lestvici padla kar za deset mest. Pri Generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Robert Štaba vzrokov za vse omenjeno ne vidi le v dejavnikih, kot so policijska stavka ali vožnja pod vplivom alkohola, ampak tudi v sistemskih pomanjkljivostih. "Nekdo mora prevzeti odgovornost - ali minister za infrastrukturo ali organ, ki je v državi ustanovljen prav za ta namen, to je Javna agencija za varnost cestnega prometa." Štaba agenciji očita predvsem pasivnost. V zavodu Varna pot so medtem predvsem presenečeni nad njenim molkom ob zaskrbljujočih podatkih.
Peter Lipar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je prepričan, da je na področju prometne varnosti marsikaj mogoče postoriti z izboljšanjem infrastrukture, kljub temu, da je v več kot 90 odstotkih za prometno nesrečo kriv človek. Tudi zaradi podatka, da kar 90 odstotkov voznikov ni povsem osredotočenih na vožnjo, bi bilo razmere po njegovem mogoče bistveno izboljšati z gradnjo cest, ki odpuščajo napake. Ocenjuje, da bi tako lahko tudi za tretjino zmanjšali število smrtnih žrtev. A v to bi bilo treba tudi več vlagati. "Od 400 do 450 milijonov evrov na leto bi morali vlagati v prometno infrastrukturo, da bi ceste, ki niso primerne za vožnjo, spremenili v normalne."
Direktorica Avto-moto zveze Slovenije Lucija Sajevec pa opozarja na neurejene razmere oziroma na nelojalno konkurenco v šolah vožnje. Ponujajo namreč lahko tudi zelo poceni izobraževanje, a ne tudi ustrezne ravni kakovosti. Podoben boj za stranke se po njenih besedah bije tudi pri tehničnih pregledih.
