Papež Frančišek
Poslanstvo Cerkve ni le evangelizacija, ampak tudi poučevanje
Svet Tone Gorjup
Papež Frančišek je najprej pomenljivo dejal, da smo končali jubilej in se vrnili v običajno življenje. Zbrane v dvorani Pavla I. je kljub temu povabil, naj se ozrejo nazaj k delom usmiljenja. V katehezi, ki je sledila, se je posvetil dvema duhovnima deloma usmiljenja: poučevanju in svetovanju. Gre za dejanji, ki sta tesno povezani z evangelizacijo.
Papež se je ustavil pri svetovanju in poučevanju, ki sta povezana med seboj: »dvomljivcem prav svetovati« in »nevedne učiti«. Ti dve deli usmiljenja sta preprosti, znani vsem, lahko ju uresničujemo na vsakem koraku. Še zlasti drugo, poučevanje, ki je precej dobro organizirano. Ob tem je papež Frančišek opozoril, kakšne so lahko posledice pomanjkanja znanja: Vzemimo za primer, koliko otrok je še vedno prikrajšanih zaradi nepismenost in pomanjkljive izobrazbe. To je težko razumljivo. V svetu, ki se ponaša z napredkom, imamo nepismene otroke. Tega se ne da razumeti, gre za veliko krivico. Ti otroci trpijo zaradi pomanjkanja znanja. To je krivica, ki prizadene tudi človekovo dostojanstvo. Brez izobrazbe zlahka postanejo žrtve izkoriščanja in različnih oblik socialnih pritiskov. Kot je nadaljeval papež, je Cerkev skozi stoletja čutila potrebo, da skrbi tudi za izobraževanje, saj poslanstvo evangelizacije vsebuje tudi prizadevanje za vrnitev dostojanstva najrevnejšim.
Po papeževih besedah je že sv. Justin v drugem stoletju odprl šolo v Rimu. Do sv. Jožefa Klasanca, ki je ustanovil prve javne brezplačne šole po Evropi, imamo vrsto svetnikov, ki so v različnih obdobjih skrbeli za izobraževanje zapostavljenih, v zavesti, da s tem premagujejo revščino. Razumeli so, kaj pomeni »nevedne učiti« in da je to delo usmiljenja, je poudaril papež. Nepismenost in nedostopnost do izobrazbe sta obliki revščine. Z izobraževanjem razvijemo zmožnost kritičnega razmišljanja o sebi in svetu. Postavljanje vprašanj nam pomaga, da pridemo do zadovoljivega odgovora. Delo usmiljneja je tudi to, da pomagamo tistim, ki dvomijo o smislu življenja ali so negotovi v svoji veri. Papež je še dejal, naj bomo hvaležni vsem, ki so svoje življenje posvetili katehezi in verski vzgoji. Tudi mi smo poklicani, da podpiramo drug drugega z zgledom vere in velikodušnostjo. To je znamenje Božje ljubezni, s katero smo bili ljubljeni, kot je zapisano v 1. Janezovem pismu.
