Kje papež Frančišek in Trump lahko sodelujeta?
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Ameriški katoličani so se na tokratnih predsedniških volitvah še posebej znašli pred dilemo, katerega kandidata podpreti. Karakter, nekatera stališča in življenjske prakse tako republikanca Donalda Trumpa, ki mu je uspelo osvojiti Belo hišo, kot demokratke Hillary Clinton so močno v nasprotju s katoliško vero. Zato so bili glasovi katoličanov zelo razdeljeni.
Katoliška Cerkev v ZDA se je na kampanjo odzvala s prenovljenim dokumentom o politični odgovornosti. Redkokateri kardinal se je konkretno izrazil za določenega kandidata. Katoličani so si bili v odločitvi precej neenotni: »Mlajši katoličani glasujejo drugače kot starejši. Katoličani na vzhodu države glasujejo drugače kot na zahodu, na primer v Kaliforniji,« je pojasnil p. Peter Rožič. Vprašanje, ki ga je na primer postavil vodja Kolumbovih vitezov, pa je, na kakšen način so katoličani v Ameriki v prihodnosti lahko vir edinosti in sprave.
Ameriški katoliški mediji so že pred volitvami ne glede na izid napovedovali razburkane odnose z Vatikanom. A to ne bo nič pretresljivega za papeža Frančiška, ki ima že dolgo življenjsko izkušnjo s težavnimi voditelji. Komentar s Frančiškove strani na Trumpa je prišel že februarja, ko je dejal, da človek, ki misli le na gradnjo zidov, ne pa gradnjo mostov, ni kristjan. Migracije so torej ena od tem, kjer se obe strani nikakor ne strinjata.
Urednik spletnega portala Crux, vatikanist John Allen, medtem meni, da so najmanj tri področja, na katerih ZDA in Sveti sedež lahko sodelujeta. Poleg očitnih področij, kot so teme življenja, zlasti splava, so tu še področja, kot so preganjanje kristjanov, ideologija teorije spola in verska svoboda. Elektronska korespondenca je razkrila, da so pod Clintonovo nastale organizacije s katoliškim imenom s ciljem, da od znotraj širijo teorijo spola. Trump se o tem sicer ni izrekel, a glede na njegova stališča lahko pričakujemo, da bo pretresel ameriško razvojno pomoč revnim državam, ki jo je Obama pogojeval z uvedbo istospolnih porok in podobnim. O verski svobodi pa se je Trump izrekel z besedami, da ne bo dopustil, da bi zvezna vlada napadala neko ustanovo ali redove zaradi verskega prepričanja.
Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, je na novinarska vprašanja dejal, da čestita Trumpu in mu zagotavlja molitev, da bi ga Gospod razsvetlil in podprl v služenju svoji domovini, pa tudi v službi blaginje in miru na svetu. Meni, da si morajo danes vsi prizadevati za spremembo razmer v svetu. O Trumpovem stališču do migracij pa je dejal, da je nekaj biti kandidat, drugo pa predsednik.
