Tokratni Pogovor o na temo ameriških predsedniških volitev
Svet | 03.11.2016, 19:02 Andrej Šinko
Čez nekaj dni bodo volivci v ZDA izbirali novega predsednika. Zato smo v zadnji oddaji Pogovor o govorili o več temah, povezanih z ameriškimi volitvami. Profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila in sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti sta v oddaji na Radiu Ognjišče spregovorila o sistemu ameriških volitev, zmagovalni statistiki republikancev in demokratov, predvolilni kampanji, televizijskih soočenjih ter programih obeh kandidatov, ki imata realne možnosti za zmago.
Američani bodo prihodnji teden, natančneje 8. novembra, volili naslednika predsednika Baracka Obame. Največ možnosti, da zasedeta omenjeni stolček, imata demokratska kandidatka Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Oba sta v preteklih mesecih kampanje predstavila svoja programa, se pomerila v treh televizijskih soočenjih in se zagovarjala tudi zaradi afer.
Vsak je po svoje vodil predvolilno kampanjo in se predstavil javnosti. Trump je izpadel kot samovšečen, nastopaški, kot nekdo, ki nima moralnih zadržkov, na drugi strani je bila kandidatka demokratov Clintonova javnosti predstavljena bolj nevtralno, brez posebnih osebnostnih lastnosti. »To, da se razlikujeta Trump in Clintonova, je povezano s tem, da se razlikujejo tudi volivci, ki jih nagovarjata. V volilnih kampanjah običajno akterji oziroma kandidati govorijo drug mimo drugega, kar pomeni, da nagovarjajo neko svojo posebno občinstvo, ki ga poskušajo mobilizirati, da ga podprejo,« pojasnjuje sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti.
Zastonjski medijski prostor
Trmup je na račun svoje osebnosti in kontraverznih izjav že v strankarski tekmi pridobil veliko zastonjskega medijskega prostora. »In to mu je bilo všeč. Zdaj, ko gre zares, ima veliko medijskega prostora tudi v tem finalnem soočenju, ampak žal negativnega. In je ves besen, kritizira medije in verjetno je res, da je večina medijev v Ameriki, tako kot v Sloveniji, levičarskih ali levosredinskih,« pravi profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila, ki pojasnjuje, da so Trumpu mediji zato manj naklonjeni.
Dve različni predvolilni kampanji
Kandidata sta se vsak po svoje lotila tudi predvolilne kampanje. Clintonova se je v njo podala z več osebja in več denarja, prav tako njene aktivnosti delujejo bolj načrtovano. »Clintonova ima za sabo celotno mašinerijo demokratske stranke, medtem ko Trump na nek način ni dobil niti nominalne podpore določenih vodilnih ljudi iz tega okvira,« pravi dr. Maksuti, ki dodaja še, da je Clintonova že osemintrideset let v politiki, Trump pa je prišel iz »šovbiznisa« in na hitro postal strankarski kandidat.
Trumpova kritika razmer v ZDA
Profesor Ferfila je opozoril na to, kako oba kandidata različno govorita o Ameriki. »Če poslušaš ta dva kandidata, misliš, da govorita o različnih državah. Ko Trump govori o Ameriki, pravi, da vse razpada, da ne moreš stopiti v mesta, da je povsod kriminal, in enako je tudi na zunanjepolitičnem področju. Medtem Hillary govori ravno nasprotno. Pravi, da se gradi sožitje med skupnostmi, in da je zunanja politika uspešna,« poudarja dr. Ferfila in pojasnjuje, da je takšno govorjenje usmerjeno v ciljni skupini, ki ju podpirata. Trump želi po besedah sogovornika s temi besedami nagovoriti obubožan beli razred, ki ni zadovoljen s svojim življenjem in tem, da jim vlada črni predsednik. Dr. Maksuti ob tem dodaja, da moramo to Trumpovo kritiko razmer v ZDA razumeti skozi njegov položaj v tekmi za predsedniški stolček. Pojasnjuje, da se republikanski kandidat v tekmo podaja kot izzivalec, Clintonova pa, kljub temu da se ne poteguje za vnovični mandat, predstavlja neko nadaljevanje politike demokratske stranke in aktualnega predsednika.
Oba kandidata sta se posluževala tudi negativne kampanje, na obeh straneh so se v medijih pojavile afere, na spletu pa lahko zasledimo tudi številne videe, ki izražajo slabosti enega ali drugega kandidata. Dr. Maksuti ob tem pravi, da je negativna kampanja vedno dvorezen meč, ki se lahko hitro obrne tudi v korist protikandidata.
