Na festivalu Ritem srca bo tudi skupina Svetnik

Festival Ritem srca | 12.10.2016, 21:41 Mateja Feltrin Novljan

Skupina Svetnik se ponovno vrača na oder festivala Ritem srca. Z nami so bili tudi na prvem festivalu leta 2002 in potem še nekajkrat. Gostili smo Tadeja Vindiša, ki je predstavil letošnjo pesem in spregovoril o pomembnih dogodkih v skupini. Letos bo na odru kar nekaj skupin, v katerih uspešno delujejo tudi zakonski pari. S tem se lahko pohvali tudi skupina Svetnik, saj so pred nekaj tedni na skupno pot pospremili Ireno in Matjaža.

Skupina Svetnik je zagotovo ena najbolj prepoznavnih skupin sodobne krščanske glasbe v Sloveniji. Kdo jo sedaj sestavlja? Če se ne motim, imate tudi mladoporočenca, kajne?

Tadej: Tako je. Preteklo soboto smo res poročili Ireno in Matjaža. Matjaž je naš basist in igra v bendu že 15 let, Irena pa je bolj na sveže v skupini. Zdaj sta sveže poročena. Zanimivo je, da sva bila midva z Marijo, ki zdaj poje pri nas, poročni priči. Tako je praktično cela skupina dejavno sodelovala pri poroki. Naš peti član, Matjaž, pa je poskrbel bolj za tehnično plat."

S katero pesmijo se skupina Svetnik letos predstavlja na Ritmu srca?"

Tadej: Predstavljamo se s pesmijo, ki nosi naslov Na goro. Najprej je besedilo napisal naš prijatelj Tomaž Kette, ki je zdaj že nekaj let župnik pri Svetem Marku v Kopru. Ob neki priložnosti je z mano delil par teh pesmi, ki so nastale ob nedeljskih božjih besedah in ob katerih je meni kar hitro prišla ideja, da bi jih lahko uglasbil. Pesem vsebinsko bazira na Markovem evangeliju, Jezusovo spremenjenje na gori. Vsebinsko mi je težko razlagati to pesem, saj zajema dve veliki skrivnosti, ki jih je težko dojeti in potem še z besedami razložiti. Najprej Jezusovo spremenjenje, ko nas Jezus preseneti, ko se Bog razodene in nam da to nekih novih moči in si želimo videti Boga in ga doživeti. Mi imamo o Bogu svoje predstave in takrat, ko se nam pa Bog dejansko razodene, je to nekaj drugega in to težko predelamo in to za sabo potegne določene posledice. Po drugi strani pa takrat vidimo, da Bog dostikrat od nas pričakuje odziv. In ravno v kitici pojemo, da se mi trga srce in da Bog od nas pričakuje preveč, da dam vse od sebe. Po drugi strani pa je ravno on tisti, ki je naredil nekaj nepredstavljivega, svojega sina je daroval za nas. Zdi se mi, da je bistven del pesmi, ko pridemo do odpeva: "Če si ti za nas, kdo je zoper nas?" To sporočilo smo morali za festival spraviti v štiri minute, ampak se mi zdi, da bo pesem prav prišla na raznih slavljenjih in molitvenih srečanjih.

Tadej, ta pesem bo šla med ljudi, če bi ostala samo na zgoščenki in festivalu, ne bi živela, a slavljenje bo tisto, ki ji bo dala krilo.

Tadej: Tako je, to samo po sebi nima nekega smisla, mislim da ima pesem bolj večni namen. V prvi vrsti bomo z bendom poskrbeli, da jo ljudje osvojijo. Že pri nas doma so pesem domači dobro sprejeli in si jo požvižgavajo. In to je znak, da so to pesmi, ki jih ljudje hitro vzamejo za svoje in jih lažje uporabijo za slavljenje. Naša skupina ima veliko pesmi, ki so same zase dobre, za namene slavljenja pa se niso obnesle.

Vi ste zagotovo del festivala že od vsega začetka. Kakšna je zgodovina vaše skupine?

Tadej: Na prvem festivalu smo bili tisti začetni trio: Matjaž, basist, ki je še vedno v skupini in Sandi, harmonikaš, ki je po nekaj letih, ko se je družina začela večati, izstopil iz benda. To je bila srčika prvih pet let. Od leta 2002 do 2004 smo bili v tekmovalnem delu, 2005 pa v spremljevalnem. Potem smo imeli pavzo, vrnili smo se leta 2009 s pesmijo Ščit in meč. Takrat smo začeli spoznavati slavilno glasbo. Zdaj smo se spet pokazali, da smo še živi in dejavni. Album Največji je bil pravi prodor in je še danes zelo iskan. Trenutno je razprodan in na njem so take pesmi, ki se pojejo in so dejansko molitev pri svetih mašah in slavljenjih. Tega na začetku res nismo pričakovali. Vedno pa poudarjam, da je to božje delo.

Zdaj ste spet dejavni, slišimo vas pri svetih mašah, tu je slavljenje. Kako je ta oblika v Sloveniji že zaživela?

Tadej: Pozna se, da je prisotno že deset let v tej obliki. Je pa zelo različno in odvisno, kam prideš. Ponekod, kjer ne poznajo tega načina, ne smeš preveč pričakovati, ne smeš biti razočaran. Bistvo je pravzaprav to, da se pri tej glasbi stvari spreminjajo navznoter, ne navzven. Najtežje je bilo, ko smo šli po župnijah, tudi arhitekturno je bilo težko, ovire pri klopeh in podobno. Se mi pa zdi da je vedno manj teh predsodkov, tudi naš stil in pristop se je spremenil, malo bolje znamo razložiti, zakaj smo prišli, kaj pričakujemo."

Tadej, ti si tisti, ki v naših oddajah pripravljaš tuji del slavilne glasbe. Verjamem, da tudi tam najdeš veliko navdiha, saj je tuja produkcija res neverjetna in je na tako visokem nivoju, da je enako kakovostna kot popularna glasba.

V Ameriki je to neke vrste industrija, saj se veliko glasbenikov tudi s tem preživlja. Ja, tuja produkcija me navdihuje, na nek način pa je to tudi frustracija. Poslušaš, kaj delajo, to je poplava nove glasbe in se je tudi težko znajti. Ločiš, kaj je pomembno, po drugi strani pa je to pri nas težko doseči, saj vemo, da delamo s čim manjšimi stroški. V teh letih se je spremenilo le to, da je tehnika dostopna, ampak vseeno pogoji niso isti kot v tujini.

Kaj bi se pri nas še lahko še spremenilo. To je odprt prostor. Na eni strani nekaj nerazumevanja, po drugi strani je Radio Ognjišče edini radio, ki predvaja to vrsto glasbe. Kje vidiš rešitev?

Tadej: Globalno se mi zdi, da ne delamo sprememb. Smo drobec v mozaiku, nekje se pojavimo in tam lahko nekoga spodbudimo in nagovorimo. Tudi to je pomembno, a sam nimam velikih idej, načrtov. Pred leti, se mi zdi, da sem bil bolj navdušen, da bi naredili neko revolucijo. V tem času se je spremenil teren, v cerkvi je ta glasba bolj sprejeta, kot je bila pred petnajstimi leti. Ni se treba opravičevati in razlagati, zakaj je to v redu, po drugi stani pa je ta glasba je še vedno drugorazredna. A mislim, da se bo tudi to v desetih letih spremenilo na bolje, ker se tudi populacija spreminja. Generacije gredo naprej. Pri tej glasbi, pa ne da bi jo poveličeval, boljše pesmi se bodo obdržale, druge bodo šle."

Kje vidiš skupino Svetnik čez 10 let?

Tadej: Nimam pojma, kam nas bo Bog vodil, jaz mislim da je bistveno, da če bomo imeli srce prav naravnano in bo Jezus v središču in bomo odprti za delovanje Svetega Duha, potem bo to to. Če bomo pa delali nekaj po svoje, potem ne bo nič iz tega.

Kako doživljaš festival Ritem srca?

Tadej: Moram reči, da mi je zdaj, ko ni tekmovalen, vedno bolj simpatičen. Vmes so bili moji občutki mešani, povedano iskreno. Drugi del festivala vedno bolj postaja slavilen, a vseeno sem mnenja, da bo na tem festivalu sicer težko doseči pravo slavljenje, saj ljudje ne pridejo na slavljenje, ampak na zabavo, na poslušanje. Ne smeš pričakovati, kar tam ni za pričakovati. Delčke slavljenja doživimo, na drug način pa je to bolj zabaven dogodek kot pa slavljenje. Vseeno se mi zdi dobro in vidim, da se to mladih bolj dotakne. Gre za edini dogodek, poleg Stične, kjer je ta glasba bolj izpostavljena na večjem dogodku.

Na festivalu Ritem srca bo na skupaj veliko glasbenikov, kaj bi jim zaželel?

Tadej: Veliko blagoslova in odprto srce za Svetega Duha. Če bo to, potem bodo tudi pesmi zaživele.

Kaj bi sporočil tistim, ki se še odločajo, bi prišli ali ne na Ritem srca?

Tadej: Ritem srca je enkrat na leto, nimate veliko za razmišljati. Če res ene gre, poiščite audio arhiv. Če letos ne pridete, drugo leto pa res ni izgovorov.