Na festivalu Ritem srca bo tudi skupina Popkorn

Festival Ritem srca | 06.10.2016, 08:13 Mateja Feltrin Novljan

Skupina Popkorn prihaja iz župnije Markovci. Njihovo ime je na prvi pogled zavajajoče, a v sebi skriva vso preteklost zasede, ki je že bila na odru prvega festivala leta 2002, zdaj pa se vračajo. V studiu je bil z nami Danijel Tement, avtor besedila in glasbe za skladbo Hvala ti, Gospod.

Ob imenu Popkorn je prva asociacija na dlani, povejte nam, kaj vse se skriva v vašem imenu?

Sestavljenka prihaja iz imena zbora, iz katere ta skupina izhaja. Zbor se imenuje Kor in je deloval kot cerkveni zbor nekaj, zdaj se ukvarja z bolj klasičnim programom. V okviru te skupine je nastala še ožja skupina, ki se ukvarja z bolj popularno glasbo. Najprej smo se poimenovali Popkor, potem smo dodali še n.

S katero pesmijo se letos predstavljate?

Letošnja pesem nosi naslov Hvala ti, Gospod. Pesem je nastala zelo spontano, ima zanimiv izvor. Pred tremi leti sva z ženo dobila hčerkico, ki je skoraj umrla in potem je na tej osnovi nastal ta tekst in pozneje še pesem. To, da je hčerkica tako bolna in njeno življenje visi na nitki, sem izvedel od prijatelja, ki je pediater. Ni mi povedel vsega, le to, da je nek vnetni faktor nenormalnih vrednosti. Pozneje sem klical kolegico, ki mi je povedala, da je dejanska možnost za preživetje samo, če v prvo najdejo in zdravijo s pravim antibiotikom. Obenem mi je predlagala, naj se obrnem na Gospoda, ki se ukvarja z bioenergijo, a sam sem to zavrnil. Nisem vedel kaj naj naredim. Poklical sem gospoda župnika iz Maribora, ki ga poznam in po krajšem premisleku mi je rekel: „Daniel, samo mene si moral poklicati, zdaj pa povprašaj, kako je.“ Ko sem prišel nazaj, mi je zdravnik povedal, da so zadeli pravi antibiotik, da je hčerkica že bistveno bolje.

In kako je zdaj vajina hčerka?

Krasno.

Pesem v sebi nosi zgodbo, kaj bi ji zaželeli, kaj naj prinese ljudem?

Predvsem si želim, da bi jo peli, naš cilj je, poleg te pesmi, izdati še nekaj drugih in jih mogoče dopolniti do samostojnega albuma. Ker sem sam tudi komponist in pišem ogromno za zbore, tudi moderne in popularne skladbe, bi pozneje radi izdali tudi notni zapis v takšni obliki, da ga lahko mladinske skupine izvedejo samo s spremljavo kitare ali klavirja, kakšna boljša ali večja zasedba pa tudi čisto zborovsko.

Vaš najlepši verz, misel v pesmi?

Kar začetek skladbe: Hvala Ti Gospod, povrnil ti bom po svojih močeh in iskal te bom vedno po svojih poteh.

Kakšen ritem prinaša?

Ritem je zelo moderen, na nek način malce drugačen, neka mešanica različnih stilov. To je bila tudi želja. Želel sem, da je skladba malenkost drugačna, po drugi strani pa zelo poslušljiva. Mislim, da je tudi melodično in harmonsko dokaj blizu vsakomur.

Rekli ste, da ste organist, kdaj ste začeli ustvarjati to zvrst glasbe?

Veliko sem se družil in potoval z različnimi krščanskimi skupinami v Taize, ob novem letu pa v različne prestolnice, evropska mesta, bili smo tudi v Parizu, ko je tja prišel papež Janez Pavel II. To so res nepozabni časi, ki so bili predvsem popolnoma prepleteni z glasbo. Spomnim se, da v Parizu sploh nisem spustil kitare iz rok, ves čas smo igrali in peli.

Zakaj toliko let pavze? S skupino Kor ste nastopili na prvem festivalu leta 2002, po štirinajstih letih se vračate.

Tudi sam sem se večkrat vprašal, zakaj je temu tako. Ker neka naša sila, vemo katera, usmerja tudi naša dejanja. Mislim, da so zdaj tu bolj zreli časi, vem, kaj bi želel s to glasbo povedati, kaj je njen cilj. Prej smo jo izvajali, peli, nisem pa toliko razmišljal o tem, kaj lahko dosežem s tem talentom, ki ga imam.

Ali imate svoj glasbene vzornike – v Sloveniji, v tujini?

Ja, mislim, da jih ima vsak. Če govorimo o tem stilu glasbe, potem so vzorniki velikani pop glasbe, nekateri med njimi so pisali tudi duhovno glasbo. Ker sem tudi klasičen glasbenik, imam večino pravih vzornikov v tej zvrsti.

Kaj bi spremenili, da bi bila sodobna krščanska glasba bolj prisotna na koncertih, srečanjih v Sloveniji?

Mislim, da kar zadeva medije, je res žalostno, da se ta glasba sliši le v etru Radia Ognjišče. Nekaj časa sem razmišljal, da je mogoče težava v tem, da je bila ta glasba po kakovosti malenkost na nižjem nivoju, kar je po eni strani logično, tisto, kar nima toliko denarja, se dela drugače, vsaj kar zadeva ta materialni del. Zdaj se mi zdi, da se te stvari popravljalo, je pa res, da smo tudi mi sami imeli nekaj težav s tem, ker denarja enostavno ni dovolj, da bi delali še bolj kakovostno. Tu bi morda lahko našli nek način, da se spodbudi tiste, ki so res dobri in ki želijo delati, da se jim omogoči dostop do tehnične opreme, ki to omogoča. Kar pa zadeva siceršnjo prisotnost, pa se mi zdi vsaj v naši župniji, je tega kar nekaj. Tudi s karizmatičnimi skupinami imam stik in te zelo dobro in na pravi način uporabljajo to glasbo. Morda je malo premalo sodelovanja med izvajalci te glasbe, lahko bi pripravljali skupne nastope in predstavljali svoja dela na srečanjih. Tam ta glasba res zaživi. Tudi naše skladbe si ne predstavljam, da ostane na zgoščenki, ampak spada v kontekst nekega slavljenja, zahvaljevanja.

Kako vidite svoje glasbeno ustvarjanje čez 10 let in delo skupine Popkorn?

Cilj skupine je, da izda še nekaj več glasbenega gradiva, se začnemo udeleževati srečanj, dogodkov, ki imajo globlji duhovni pomen, mogoče tudi pripravimo neka duhovno glasbena srečanja v sodelovanju s kakšno osebo, duhovnikom, ki bi tudi sicer vodil te stvari – ne klasični koncert, ampak duhovni. Kar pa zadeva mene osebno, si želim dati vso podporo tej skupini, ukvarjam se tudi z resno glasbo, s skladanjem za orkestre in druge sestave.

Kako doživljate festival Ritem srca?

Glede na prebrano in videno v preteklih letih se mi zdi, da bo to zelo močna, čustveno in duhovno nabita prireditev, mislim, da se vsi zelo veselimo.

Kakšno je vaše vabilo na festival Ritem srca vsem ljudem, ki imajo radi tovrstno glasbo?

Pridite na festival, ker je to več kot koncert, odšli boste polni navdiha, veselja, prejeli boste veliko duhovne globine in notranje moči.

Kaj bi zaželel vsem tistim, s katerimi boste skupaj na odru?

Naj se odprejo, naj pustijo, da skozi njih spregovori Bog in mislim, da je glasba že tako ali tako sama po sebi tak jezik, ki teče iz srca v srce, kot sami psihologi in psihiatri pravijo, naj se ne osredotočamo na festivalski princip, ampak bolj na to, da izlijemo tisto, kar želimo z glasbo povedati, na poslušalce.