Türkove sanje so končane - novi prvi mož Združenih narodov bo Gutteres
Slovenija
Varnostni svet Združenih narodov je za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije izbral Antonia Guterresa. Nekdanji portugalski premier in visoki komisar za begunce je prejel praktično soglasno podporo. Od sanj, da se bo povzpel na ta položaj, se je tako poslovil nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk.
Kdo bo z novim letom nasledil Južnokorejca Ban Ki Muna, je naznanil ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin. "Imamo jasnega favorita. Ime mu je Antonio Guterres." Guterres je v šestem krogu neuradnih glasovanj, prvem z barvnimi lističi, ki so nakazali odločitev stalnih članic s pravico veta, prejel 13 glasov za in dva brez mnenja. Varnostni svet je nato svojo presenetljivo hitro izbiro potrdil še uradno. Postopek se zdaj seli v 193-člansko Generalno skupščino, Gutteres tam potrebuje dvotretjinsko podporo, a pri tem ne bi smel imeti težav. "Bil sem ganjen, ko sem videl, da lahko Varnostni svet odloči v prid enotnosti in soglasja ter to stori na zelo hiter način," je poudaril Gutteres, ki ob imenovanju čuti hvaležnost in ponižnost. Napovedal je, da bo služil najranljivejšim: žrtvam konfliktov, terorizma, kršitev pravic ter revščine in nepravičnosti.
Rusija je do zadnjega vztrajala, da mora naslednji generalni sekretar ali še bolje generalna sekretarka Združenih narodov priti iz Vzhodne Evropa. A diplomatski viri pravijo, da se je najverjetneje dogovorila z Guterresom o položaju njegovega namestnika oziroma namestnice. "Gospod Guterres je zelo resen diplomat velikega mednarodnega slovesa, zelo kultiviran, zelo sposoben diplomat nespornih kvalifikacij." Tako je odločitev Varnostnega sveta za naš radio komentiral Dimitrij Rupel.
Nekdanji vodja slovenske diplomacije o Türku meni prav nasprotno. "Gre za kandidata, ki prihaja iz jugoslovanskih časov, iz jugoslovanske diplomacije, gre za poraženca predsedniških volitev, …" Türk je po neuradnih podatkih prejel pet glasov za, osem proti in dva brez mnenja. Kar štiri negativne glasove naj bi mu namenile štiri od petih stalnih članic, katere, ni znano. "Mislim, da je šlo za nek načrt, kandidaturo, ki naj bi potrdila moč nekega preživelega, nekdanjega jugo-komunističnega omrežja tudi v inozemstvu. Nekateri so upali, da bodo lahko dokazali, da lahko kandidat s spornimi kvalifikacijami zmaga tudi na mednarodni sceni. To se ni zgodilo. Združeni narodi in njihov Varnostni svet so resne ustanove z resnimi ljudmi, ki biografijo in dosežke gospoda Türka dobro poznajo." Türk si je na koncu ob desetih kandidatih delil sedmo mesto. Upoštevajoč njegovo samozavest in ambicioznost, s katero se je podal v boj za prvega moža svetovne organizacije, ter vztrajnost tako aktualne vlade kot tudi zunanjega ministra Karla Erjavca, ki sta mu kljub številnim kritikam ves čas stala ob strani, je takšen razplet velik poraz. Rupla smo vprašali, kaj je privedlo do njega. "Neprimeren kandidat, seveda."
Ruplu se tako zdi prav, da Türkova kandidatura ni bila uspešna. Prepričan je, da bi bilo lahko drugače. "Lahko bi bila uspešna kakšna druga kandidatura iz Slovenije, ki bi uživala nesporno podporo slovenske politične javnosti."
Erjavec še naprej poudarja, da je bila Türkova kandidatura smiselna. V vsej zgodbi želi najti tudi pozitivno stran, zato je v odzivu med drugim dejal, kako je bilo med kampanjo vzpostavljenih veliko stikov in kako je bila to dobra promocija, saj se je ves čas govorilo o Sloveniji. "Mislim, da je razlaganje prednosti in koristi od te kandidature spin, izgovor, alibi, poskus iskanja opravičila za zgrešeno politiko," je bil še kritičen Rupel. Kot je dodal, bi moral Erjavec odstopiti. "Predvsem pa bi morali v slovenski vladi zdaj predložiti račune za porabljen oz. zapravljen denar."
