Katoliška Cerkev: Pokop telesa rajnega najprimernejša oblika slovesa
Slovenija
V Katoliški Cerkvi 1. novembra obhajamo slovesni in zapovedani praznik vseh svetih. Verujemo namreč, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi ostali neimenovani možje in žene vseh časov. Ta dan nam vliva tolažbo in pogum. Verniki se zbiramo pri molitvah za verne rajne v cerkvah in na pokopališčih. V Sloveniji so jih ponekod vodili naši škofje. Pri svetih mašah smo lahko prisluhnili njihovemu pastirskemu pismu, v katerem so nam želeli spregovoriti o vprašanjih, povezanih s smrtjo in s krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa po njej. Spomnili so, da krščansko slovo od rajnih in pogrebne slovesnosti izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje ter jo izpovedujejo s simboli.
Škofje so poudarili, da sta smrt in pogreb najdražjih vredna vsega spoštovanja. Po njihovih besedah je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja oziroma uvede molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku. Prav tako je pokop telesa rajnega za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Rajni naj bo položen v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. Pri pogrebnih obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, v slovo od rajnega naj se vključi tudi obhajanje svete maše.
V Sloveniji sta se uveljavila upepelitev in posledično žarni pokop. Katoliška Cerkev tega sprejema, a daje prednosti pokopu telesa rajnega. Škofje želijo spodbuditi, da bi se ob žarnem pokopu pred upepelitvijo od telesa rajnega v kar največji možni meri poslovili z obredom. Kot so dodali, je žare s pepelom rajnih prav tako treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih, saj je tako bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v prihodnjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno.
Za kristjana, tako škofje, prav tako ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je namreč zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja ustvarjenega po Božji podobi.
Škofje so poudarili, kako je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred.
Če se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je po besedah škofov primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu, pred upepelitvijo.
"Cerkev želi, da bi v trenutek smrti bližnjega, v katerem doživljamo žalost in se ji ne moremo izogniti, vendarle posvetil žarek nekega veselja o življenju po smrti," je za naš radio povedal nadškof Marjan Turnšek, ki bo gost jutrišnje Radijske kateheze.
