V Begunjah pri Cerknici bodo pokopali žrtve iz Krimske jame
Slovenija | 09.10.2016, 00:36
V Begunjah pri Cerknici bodo danes pokopali žrtve revolucionarnega nasilja iz Krimske jame. Ob 15. uri bo sveta maša, ki jo bo v župnijski cerkvi svetega Jerneja daroval nadškof Anton Stres, nato bo po kulturnem programu na tamkajšnjem pokopališču vodil še pogrebno slovesnost. Že pred dnevi so v begunjskem gasilnem domu na srečanju, ki ga je pripravilo Društvo Združeni ob lipi sprave, o skrivnosti Krimske jame govorili različni strokovnjaki.
Od prvih pobud za izkop žrtev iz Krimske jame teče že deseto leto. Pozitivni premik na državni ravni se je zgodil lani, ko so bila izdana ključna soglasja. V jesenski akciji so člani jamarskega kluba iz Borovnice ob pomoči še nekaterih društev iz Krimske jame najprej izvlekli hlodovino, dela so nato nadaljevali letošnjo pomlad. Poleg hlodovine in lesnih ostankov so v enaindvajsetih akcijah od lanskega novembra do letošnjega septembra izvlekli še približno tristo 120-litrskih sodov skal in zemljine. Med vse to so bili pomešani skeleti.
Arheologinja Martina Kocmur je na nedavnem srečanju v Begunjah pri Cerknici povedala, da so posmrtne ostanke žrtev iz Krimske jame po izkopu prenesli v begunjsko župnišče. "Tam sem kosti očistila in jih, ko so bile suhe, analizirala." Analiza je pokazala, da je v Krimski jami svoje življenje končalo osemindvajset ljudi: še nerojen otrok, star 32 tednov, enomesečni dojenček, 2 do 3 leta star otrok, osem žensk, starih od 16 do 35 let, in sedemnajst moških, starih od 11 do 50 let. Mladoletnih je tako devet, mladih odraslih štirinajst, starejših od 30 let pet. "Na začetku so mi rekli, naj ne govorim, da so med žrtvami tudi otroci. Sama sem rekla: To je tisto, kar sem našla. Zdi se mi, da je treba povedati stvari, kot so."
Po besedah Kocmurjeve je bilo težko določiti, kako so ti ljudje umrli, saj so našli le malo lobanj. "Imamo devet dokaj celih, 7 je zelo fragmentiranih, ostale so le fragmenti lobanj, tako ne morem povedati, kaj se jim je zgodilo. Za tri osebe pa lahko povem, ker sta dve imeli strelno rano na temenici, ena vbod noža. Ti trije ljudje so umrli nasilne smrti, za ostale ne morem povedati." Kot je še dodala Kocmurjeva, so nekateri v Krimski jami zelo verjetno umirali počasi zaradi pomanjkanja hrane in vode. To bi lahko potrdili tudi najdeni tulci puške in pištole, ki jih je bilo v Krimski jami in pred njo manj kot deset, ter žica, s katero je bil zvezan en človek. Najdenih je bilo le malo osebnih predmetov in še manj delov oblačil, kar pomeni, da so bile žrtve v brezno večinoma pometane gole.
"Če greste po Sloveniji, se v jame meče stvari, ki se jih ne potrebuje več - odpadke in podobno. A v jame se meče tudi tiste stvari, za katere bi radi, da izginejo s površja, da jih skrijemo in jih ni več. Pri metanju ljudi v brezna gre preprosto za to, da se skrije trupla oziroma da se skrije samo dejanje oziroma zločin. Tisti, ki so metali v brezna, so vedeli, zakaj mečejo tja. Vedeli so, da ne delajo prav," je pojasnil geograf ter poznavalec kraških jam in brazen v Sloveniji Andrej Mihevc.
Pridobljeni podatki se v veliki meri ujemajo s seznamom žrtev, ki jih je na tem prostoru v obdobju med majem in julijem 1942 likvidirala 3. četa 1. bataljona Notranjskega odreda. "Odgovorne osebe so: Tone Vidmar - Luka Suhadolc, politkomisar je bil Mirko Novak - Fric. Komandant 3. čete je bil Jože Merlak oz. Milan Pišler, Albert Kovač je bil pa politkomisar, po partizansko Peter Grčar oz. Lumpi," je naštel Damjan Debevec, ki je bil prisoten pri izkopavanju žrtev iz Krimske jame. "To so te osebe, ki bi danes verjetno bile v Haagu na vojnem sodišču, če bi jih nekdo pripeljal tja. Ampak mislim, da nihče od njih ni več živ." V zadnji oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče je o vprašanju storilcev zločina v Krimski jami spregovoril tudi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. "Eni so neposredni morilci, drugi so izvajalci vsaj dvakratnega miniranja, tretji so tisti, ki so metali hlodovino v jamo, četrti so tisti, ki so na žrtve metali mrhovino. Gre za dejstvo skrivanja in potem tudi skrunjenja žrtev." Te so bile večinoma civilisti, verjetno tudi posamezni partizani. Kot dodajajo strokovnjaki, so bili pobiti iz maščevanja zaradi nestrinjanja s komunistično revolucijo.
Cerkveni pogreb teh žrtev bo po besedah teologa Janeza Juhanta pomemben korak k spravi. Z njim bomo tudi stopili na pot človeškosti. "Svoboda in odprtost nam bosta prinesla mir. Ta svoboda je povezana z odprtostjo do umrlih, do smrti vseh the, ki so bili nasilno pobiti." Da bo pokop posmrtnih ostankov žrtev iz Krimske jame šele začetek identifikacijskega procesa, je za naš radio poudaril Dežman. "Zaradi laži in uničevanja, ki so ga zločinci pustili za sabo, smo pred dejstvom, da smo namesto 48 pričakovanih našli 28 žrtev. Šele zdaj se bo sprožil nekajletni proces, da bomo lahko prišli do vseh možnih žrtev. Čeprav bodo posmrtni ostanki pokopani, bo proces srečevanja žrtev in iskanja njihovih družin trajal še nekaj časa." Po Dežmanovih besedah bo šele to vrnilo človeške odnose med nas in mrtve, ki so bili nasilno uničeni.
