Bodo pri sanaciji gozdov po napadu podlubnika pomagali droni?
Politika | 07.10.2016, 14:21 Petra Stopar
Parlamentarni odbor za kmetijstvo je na pobudo poslanske skupine NSi že drugič v tem letu razpravljal o problematiki lubadarja v gozdovih. Podlubniki so se namreč namnožili po žledolomu leta 2014, resorni minister Dejan Židan pa pravi, da država položaj obvladuje. Ob tem je napovedal poizkusno uporabo t. i. dronov ali brezpilotnih letalnikov.
Ni pa odbor podprl sklepov, ki so jih predlagali v NSi: med drugim, da bi se prizadetim lastnikom omogočilo brezplačne sadike za nego in zasaditev še letos in da bi se pri izračunu katastrskega dohodka upoštevalo olajšavo, ki bi bila odvisna od stopnje prizadetosti gozdnih parcel.
Po mnenju poslanke NSi Ive Dimic je neprimerno valiti krivdo za razmnožitev podlubnikov na posamezne lastnike zemljišč, saj da je enaka škoda tako v nesaniranih zasebnih kot pravočasno saniranih državnih gozdovih. Pozvala je k razglasitvi podlubnika za naravno nesrečo, na podlagi česar lahko zaprosimo za evropsko pomoč, saj strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi nastala škoda že presegala 100 milijonov evrov.
Minister Židan je poleg lubadarja naštel še druge bolezni, s katerimi se mora sektor soočati, odločno pa je zavrnil bojazni, da bomo zaradi lubadarja ostali brez gozda: „Imamo 106 milijonov kubičnih metrov lesne mase v smrekah, letos, ko je vrh, bo verjetno posek dveh milijonov kubičnih metrov, kar je letni prirast smreke v Sloveniji. Ob teh dveh milijonih bo verjetno še okoli milijon kubičnih metrov gospodarskega poseka. Vendar ne govorite, da bomo zaradi tega ostali brez smrek. Res pa se bo delež zmanjšal.“
Očitke, da državni organi stojijo križem rok in da se je država šele letos začela ukvarjati s težavo lubadarja, je zavrnil. V zvezi s pozivi po zamenjavi obstoječih selektivnih vab je dejal, da bi lahko neselektivne vabe poleg lubadarja zajele tudi njegove sovražnike. Tudi vzpostavitev tamponske cone po njegovih besedah ni mogoča, ker „lubadar ni polž, ampak insekt, ki leti do trideset kilometrov“.
Omenil pa je metodo z uporabo dronov: „Dron sicer ne more opaziti lubadarja, lahko pa s termo kamero meri spremembo toplote ali obsega drevesa. To je poizkus, če bo deloval, bodo pa droni leteli nad gozdovi.“ Sicer pa bo njegovem prepričanju bo naloga politike, da oceni, ali in kako je pripravljena iti naprej, pri čemer se je zahvalil za vse dozdajšnje napore tako zasebnih kot javnih lastnikov gozdov.
Podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Janez Beja se je strinjal z ministrovo oceno, da so v boju proti podlubnikom vsi naredili premalo, a poudaril, da so razmere takšne, da niti vestni lastniki ne zmorejo v določenem roku opraviti vso potrebno sanitarno sečnjo, zato je pristojne pozval, „da se do teh lastnikov, ne do vseh, ampak vsaj do teh, pristopi na le malo drugačen način, saj moramo vedeti, da nimamo vlak, gozdnih cest, ampak hude strmine in na nekaterih predelih je težko vse to sanirati“.
Tudi on je predlagal, da se podlubnik razglasi za naravno nesrečo, saj bodo iz tega naslova lastniki imeli določene možnosti oprostitev. Stroški sanacije so namreč ogromni: „Če je droben les, to pomeni 18 evrov za kubični meter. Ali veste, koliko dreves moraš posekati za kubični meter in koliko je to stroškov? Predlagamo, da se prizna večje število litrov za uveljavljanje trošarin.“ Opozoril je tudi na nevarnost razmnoževanja divjadi zaradi veliko gozdnega mladja, ki živalim pomeni dodatno hrano, ob čemer žetve gotovo ne bomo imeli še vsaj sto let, zato je treba razmisliti o načinih najučinkovitejše obnove gozdov.
