Papež Frančišek
Božji odgovor na greh sta ljubezen in usmiljenje
Cerkev po svetu Tone Gorjup
Papež Frančišek je pri opoldanskem nagovoru ob razlagi evangeljskega odlomka o Jezusovem srečanju z Zahejem spomnil, da Bog ne gleda na grešno preteklost človeka, ampak predvsem na njegovo srce. Je pa papež po molitvi in blagoslovu tokrat posebno pozornost namenil romarjem iz Slovenije. „Prisrčno pozdravljam vse romarje iz Italije in raznih držav, zlasti še tiste, ki ste prišli iz Ljubljane (iz Slovenije) in iz Sliga na Irskem.“ Sicer pa je papež posebno bližino zaradi vnovičnega močnega potresa izrazil prebivalcem osrednje Italije. Zagotovil je svojo molitev ranjenim, vsem družinam, ki jih je potres najbolj prizadel ter vsem, ki pomagajo pri reševanju na prizadetih območjih. Zaželel jim je moči Vstalega Kristusa in Marijinega varstva.
Vsebina opoldanskega nagovora
Papež Frančišek je v opoldanskem nagovoru zbranim na Trgu sv. Petra približal bogato vsebino pripovedi o Jezusovem srečanju s cestninarjem Zahejem (prim. Lk 19,1-10), ki je bil osovražen sodelavec rimskih okupatorjev. Tudi on je hotel videti Jezusa in je zaradi svoje majhne postave in statusa javnega grešnika splezal na divjo smokvo. Ko se Jezus približa drevesu, dvigne pogled in reče: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« Papež Frančišek je opozoril na Jezusovo poslanstvo odrešenja vsega človeštva, kjer je prostor tudi za nepoštenega in zaničevanega Zaheja, ki je potreboval spreobrnjenje. Kljub negodovanju množice, se Jezus napoti na Zahejev dom, saj je »prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19,10). Ne ustavi se na človekovem videzu, temveč gleda v srce. Vidi njegovo srce, ki je ranjeno zaradi greha, pohlepa, od tolikih nečednosti. Gleda torej Zahejevo ranjeno srce in gre k njemu.
V nadaljevanju nagovora je papež Frančišek spomnil na to, kako pa mi sami pogosto ravnam: »Včasih skušamo popraviti in spreobrniti grešnika z grajanjem ter z naštevanjem njegovih napak in nepoštenega ravnanja. Jezusov odnos do Zaheja pa nam kaže drugačno pot, ki je, da tistemu, ki pogreši, pokažemo njegovo osebno vrednost, tisto vrednost, ki jo Bog kljub vsemu v njem še naprej vidi; kljub vsem njegovim pogreškom! To lahko v človeku povzroči pozitivno presenečenje, ki omehča srce in ga spodbudi, da iz sebe potegne tisto dobro, ki je v njem. Če ljudem pokažemo zaupanje, jim to pomaga rasti in se spremeniti.« Papež Frančišek je še dejal, da Bog prav tako ravna z nami. Ne ustavi ga naš greh, temveč on greh premosti s svojo ljubeznijo tako, da v nas vzbudi hrepenenje po dobrem. Prav vsi smo že začutili to hrepenenje po dobrem potem, ko smo pogrešili. Sveti oče je prepričan, da ne obstaja prav noben človek, ki ne bi imel v sebi kaj dobrega. In prav na to gleda Bog, da ga potegne iz zla. Opoldanski nagovor je sklenil je s prošnjo k Božji Materi, naj nam v ljudeh, ki jih vsak dan srečujemo, pomaga videti dobro, ki je v njih.
Ob koncu srečanja z romarji je papež še spomnil na nove blažene, ki jih je včeraj dobila Cerkev v Španiji in povedal, da odhaja na apostolsko potovanje na Švedsko. Tam se bo udeležil slovesnosti ob začetku jubilejnega leta reformacije. Prosil je tudi za molitveno podporo, da bi srečanje postalo
nov korak na poti k edinosti.
