Marko Fink o obisku predsednika RS v Argentini
Politika | Petra Stopar
Predsednik države Borut Pahor je sinoči sklenil prvi slovenski uradni obisk na najvišji ravni v Argentini, odkar tam živi in deluje slovenska izseljenska skupnost. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se je zbranim zahvalil za vse, kar so v preteklih desetletjih storili za to, da je tudi v njihovi drugi domovini Argentini ostala slovenska domovina. Predstavnik argentinskih Slovencev in društva »Slovenija v svetu« Marko Fink je ob Pahorjevem obisku začutil predvsem željo po normalizaciji odnosov med uradno Slovenijo in diasporo.
Pahor se je pri Slovencih v Argentini mudil že od minulega četrtka, ko je po srečanju z argentinskim predsednikom Mauriciom Macrijem simbolno odprl nove prostore slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu. Med drugim je tam obiskal Slovensko hišo, kjer vsako soboto pripravljajo šolo slovenskega jezika in delujejo predvsem na kulturnem in izobraževalnem področju, ter dom Bernal, kjer deluje Slovensko prekmursko drüštvo, in sedež argentinskega radia, kjer nastaja oddaja Okence v Slovenijo. Na delovnem srečanju se je nato sešel s predstavniki slovenskih društev v Argentini. Včeraj je predsednik obiskal dom Triglav, ki je bil odprt leta 1974, ko se je vanj združilo več društev, ki so prej delovala samostojno. Uradni obisk pa je sklenil z obiskom društva Pristava, kjer so ga otroci v slovenskih narodnih nošah pričakali z recitacijo Prešernove pesmi.
Za komentar o obisku smo vprašali v slovenski izseljeniški družini rojenega pevca Marka Finka, ki obisk osebno vidi kot »močan signal, da je želja, da se stik med domovino, uradno Slovenijo, in diasporo, normalizira«. »O tem, zakaj že prejšnji predsedniki niso bili tega koraka zmožni narediti, lahko samo ugibamo, vsekakor pa gospod Pahor zadnje čase kaže eno veliko željo po tem, da bi te stvari spremenil,« je dejal priznani v svetu uveljavljeni basbaritonist.
Kot je povedal, v društvu Slovenija v svetu beležijo podatek, da se je od osamosvojitve do danes iz Argentine v matično domovino nazaj preselilo približno od petsto do šesto družin ali posameznikov. Na vprašanje, kje so vzroki za to, da se je to vračanje na neki točki zaustavilo, je odgovoril: »Smo večkrat zaznali, da so nekateri to spremljali z neko nesimpatijo. Nek prastrah je včasih prisoten v ljudeh, očitno kot posledica dogodkov med vojno in po njej.« Tudi zaradi tega predsednikov obisk vidi kot možnost, da se Slovenci dobre volje »skupaj spravijo in premaknejo stvari na neko boljšo točko«.
Potomci izseljencev, ki so se v Slovenijo vrnili, po Finkovih navedbah ohranjajo dobre medsebojne stike, a ne v smislu ustvarjanja nekega geta: »To je bilo potrebno tam (v Argentini), tukaj pa ne, saj smo v širokem morju in v njem plavamo. V delovanje Slovenije smo se dobro vključili. Ne poznam niti enega Slovenca, ki se je vrnil iz Argentine, ki bi bil problematičen ali da je v kakšni stiski. Vsi imamo bolj ali manj službe in menim, da pri razvoju Slovenije pozitivno sodelujemo.«
Osebno pa je vesel tudi tega, da med izseljenci v Argentini ni več ideoloških razprtij, ki so bile včasih prisotne med skupnostma, ki sta pripadali različnima obdobjema izseljevanja, medvojnemu in povojnemu. Znamenje te združitve je tudi omenjeni dom Triglav, je še dejal naš sogovornik.
