Dan rožnega venca, v Vatikanu pa marijanski jubilej
Cerkev na Slovenskem | Marta Jerebič
Danes je praznik Rožnovenske Matere Božje, ki ga obhajamo že več kot štiristo let. Radio Ognjišče nocoj na Brezjah skupaj z brati frančiškani pripravlja dan rožnega venca. Ob 18. uri bo molitev veselega in svetlega dela, ob 19.00 bo sveta maša, ki jo bo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, po maši pa bo še molitev žalostnega in častitljivega dela rožnega venca. Po koncu svete maše bo tudi blagoslov relikviarija, v katerem bodo relikvije svetega papeža Janeza Pavla II. Dogodek bomo neposredno prenašali prek našega radia.
Z rožnim vencem pa bodo zaznamovani tudi dogodki v Vatikanu. Ta konec tedna bo tam potekal marijanski jubilej. Jutri popoldne bo papež Frančišek na Trgu sv. Petra vodil molitveno bdenje, osrednji del katerega bo molitev rožnega venca. V nedeljo pa bo ob 10.30, prav tako na trgu, daroval sveto mašo.
Zgodovina praznika
Sredi 16. stoletja je namreč krščanski Evropi grozila muslimanska nevarnost, ki so jo predstavljali turški osvajalci. Leta 1571 so Turki zbrali v Sredozemlju močno ladjevje. Papež Pij V. si je z vsemi močmi prizadeval, da bi krščanski vladarji združili svoje pomorske sile in se Turkom postavili po robu, vse verne ljudi pa je prosil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo pomoč Matere božje.
7. oktobra 1571 je prišlo do velike pomorske bitke pri Lepantu, v kateri je bilo turško ladjevje povsem uničeno. Zmago je papež pripisal Marijinemu varstvu, zato je naslednje leto določil, naj se v spomin na ta dogodek 7. oktobra obhaja praznik 'Marije Zmagovalke'. Njegov naslednik Gregor XIII. je spominski dan preimenoval v 'praznik naše ljube Gospe rožnega venca', papež Klemen XII. pa je praznik razširil na vso Cerkev ter ukazal, naj se obhaja na prvo nedeljo v oktobru. Med papeži novejšega časa je molitev rožnega venca najbolj širil Leon XIII. (1878–1903), ki je o njem napisal kar 16 apostolskih pisem in okrožnic, v katerih je toplo priporočal vsakdanjo molitev rožnega venca, mesec oktober pa je razglasil za mesec rožnega venca. Papež sv. Pij X. je leta 1913 določil, da se god rožnovenske Matere božje obhaja stalno 7. oktobra in tako je še zdaj. Tudi papeži tega stoletja so o rožnem vencu veliko govorili in pisali.
Močna spodbuda za gorečo molitev rožnega venca so bila Marijina prikazovanja v Lurdu leta 1858 in zlasti v Fatimi leta 1917.
Papež Janez Pavel II. je 16. oktobra 2002, ob vstopu v 25. leto svoje papeške službe, napovedal 'leto rožnega venca' – od oktobra 2002 do oktobra 2003. Ob začetku leta rožnega venca je tudi napisal apostolsko pismo Rožni venec Device Marije. V tem pismu je papež v molitev rožnega venca uvedel pet novih skrivnosti – skrivnosti svetlobe, ob katerih premišljujemo o Jezusovem delovanju.
