Rožič: za lustracijo ni nikoli prepozno
Slovenija Tanja Dominko
V prostorih državnega sveta je včeraj potekal mednarodni simpozij na temo Državljani in demokracija v post socialističnih/komunističnih državah. Pripravilo ga je več različnih organizacij, med njimi Združenje krščanskih poslovnežev, Socialna akademija, Društvo Slovenski katoliški izobraženci, Časnik.si in druge. Uvodoma je zbrane pozdravil poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat, ki je dejal, da je spust zastave na drogu zunanje dejanje, medtem ko je ponotranjenje demokracije proces, ki se nikoli ne konča.
V nadaljevanju je beseda tekla o kakovosti demokracije v Sloveniji in zaupanju v politične institucije. Profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Miro Haček je pojasnil, da je Slovenija poseben primer demokratičnega prehoda, saj se je veliko osredotočala na notranje zadeve, bolj malo pa se je dogodke povezovalo z dogajanjem v Srednji in Vzhodni Evropi. Kot prednosti v času tranzicije je navedel narodno homogenost, visoko gospodarsko razvitost in ugodno geostrateško pozicijo, a vendar se je z leti marsikaj od tega izgubilo. V letošnjem letu je tako Slovenija »izgubila 1. mesto v skupini Srednjih in Vzhodnoevropskih držav po indeksu demokratičnosti«, prehitela jo je Estonija. Indeks demokratičnosti meri sicer položaj države na več področjih: sodstvu, korupciji, volilnem procesu, civilni družbi in neodvisnosti medijev. »To ni naključje. Zgodilo se je iz več razlogov. Eden najpomembnejših je demokratični deficit, s katerim se soočamo, torej ta manjko zaupanja, manjko participativnosti državljanov v političnih procesih. To bo treba urediti v čim krajšem obdobju, sicer se bo ta padec nadaljeval tudi v prihodnje.«
To, da o tem padcu na lestvici ni pisal nobeden od slovenskih medijev, se zdi dr. Hačku zaskrbljujoče. Prav tako je navedel podatke raziskave, ki kaže, da število nezadovoljnih z demokracijo narašča. Medtem ko je bilo leta 1998 nezadovoljnih 58 odstotkov, je ta številka danes mnogo višja, v letu 2014 je bilo nezadovoljnih že 87 odstotkov vprašanih, v Evropski uniji je povprečje dobra četrtina. Kako je z zaupanjem mladih? »Pri mladih je zaupanje v demokratičnost podobno kot pri starejših, relativno slabo. V zadnjih letih smo priče upadu zaupanja v demokratične institucije, z izjemo predsednika države, kjer ostaja na približno isti ravni.«
Profesor na Teološki fakulteti dr. Peter Rožič je medtem poudaril, da čeprav veliko beremo o tem, kako lepa je naša država, še vedno ne živimo v pravljici. Vsak dan lahko beremo tudi o povojnih pobojih in potrebi po spravi, zanimivo se mu zdi, da je to govorico, ki jo je še leta 2014 izrazito poudarjal »predsednik SDS Janez Janša, zdaj v celoti prevzel predsednik države Borut Pahor, česar za politika levega spektra ne bi pričakovali«. Pod črto bi lahko rekli, da se strinjata v točki, da je za spravo potrebna resnica. Po drugi strani dr. Rožič opaža, da je civilna družba še vedno v precejšnji meri prepredena z vezmi nekdanjega komunističnega sistema. Spregovoril je tudi o tranzicijski pravičnosti. »Lahko rečemo, da so bile metode tranzicijske pravičnosti šibko izkoriščene, ni bilo kazenskih pregonov tistih, ki so zakrivili razne poboje ljudi v času fašističnega, nacističnega in komunističnega režima. Prav tako ni bila izvedena lustracija. Vprašanje je zgodovinskega spomina, kdo ga uporablja in za kaj. Nekatere stranke ga uporabljajo za nabiranje političnih točk. Skratka, zelo veliko je še ostalo odprtih vprašanj.« Na vprašanje, kako gleda na potrebo po lustraciji in ali je zanjo prepozno, je dr. Rožič odgovoril: »Lustracija je bila npr. sprejeta pred slabim letom in pol v Ukrajini, čisto na novo, tako da je ni nikoli nemogoče izpeljati, tudi če 20 let po spremembi režima. Njena kakovost je pomembna, tu so uspešni Nemci, pa Čehi, čeprav je vsaka država drugačna, ker ima drugačno resničnost ali kontekst. V tem trenutku lahko rečemo, da se na Češkem ta zakonodaja dosledno izvaja, vsak mesec imajo nekaj ljudi, ki jih ne morejo zaposliti, ker so pripadali režimu. V Sloveniji ta proces ni bil izpeljan, bilo je nekaj poskusov, potrebovali bi parlamentarno večino, ki je do zdaj še ni bilo. Posledice uvedbe in izvršitve lustracije so dobre za določeno politično skupnost. Kot kažejo raziskave, je možnost zmanjšanja korupcije v teh državah bistveno večja, večja legitimnost oblasti, državljani demokratičnim institucijam bolj zaupajo. Verjetno je v Sloveniji tudi ta povezava, da državljani ne zaupajo toliko tem institucijam, ker nismo nikoli v celoti na pravi način politično in družbeno pospravili s prejšnjim režimom.«
Med predavatelji so bili tudi dr. Tomaž Erzar, dr. Simona Kukovič, Mario Plešej in Matej Cepin, pa tudi gost iz katoliške univerze v Budimpešti dr. Botond Fedely.
Simpozij v državnem svetu je finančno podprla organizacija Konrad Adenaer Stiftung iz Nemčije. Dr. Michael Lange, predsednik njene zagrebške enote, je poudaril, da bodo tovrstne projekte vedno podprli, saj gredo v pravo smer.
