sv. Frančišek Asiški
Goduje sv. Frančišek Asiški
Marjana Debevec
Danes goduje sv. Frančišek, ki je zavetnik tudi »Plečnikove« cerkve v Šiški. Vsakoletno župnijsko praznovanje v čast farnemu zavetniku ima letos še dodatno težo, saj mineva 90 let, odkar je bila po načrtih mojstra Plečnika zgrajena in posvečena šišenska župnijska cerkev v Ljubljani.
V pripravi na praznovanje je že v soboto, 21. oktobra, zvečer pridigal p. Vid Lisjak. Dan pozneje nam je br. Janez Papa pripravil razmišljanje o »čudaštvu« frančiškanov, ki so se pred več kot devetdesetimi leti lotili gradnje tako velike cerkve sredi polj in travnikov na robu mesta. Sledil je orgelski koncert Tilna Bajca.
Sinoči je večerno razmišljanje pripravil p. Edi Kovač. Nocoj pa bo slovesno somaševanje vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je svojo duhovniško pot začel prav v šišenski župniji. Celodnevna molitev pred najsvetejšim v kapeli Žalostne Matere Božje se je začela ob 8. uri, ob 17. uri pa bo pred cerkvijo blagoslov živali.
Življenjepis sv. Frančiška
Sv. Frančišek Asiški se je rodil leta 1181 (ali 1182) v Assisiju. Krstili so ga kot Giovannija, zaradi njegove matere, ki je bila Francozinja, pa so ga imenovali Francesco (Francozek).
Želel je postati vitez, zato je še kot 12-leten odšel v vojno med mestoma Assisi in Perugia. Zapor mu je prinesel spoznanje, da materilani svet ni vse, kar obstaja. Odšel je v Rim, kjer ga je očaralo češčenje Jezusa.
Leta 1205 mu je med molitvijo Kritust dejal: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Odločil se je obnoviti kapelico, zaradi česar je ostal brez dediščine. Nato je med mašo slišal besede iz Lukovega evangelija »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev.« Vedel je, da mora živeti življenje najbolj ubogega med ubogimi. Odložil je čevlje, si oblekel kuto, jo prevezal z vrvjo in se kot berač podal na popotovanje. Želel je postati podoben Kristusu. 24. septembra 1224 je na La Verni začutil rane Jezusa Kristusa, kar je v zgodovini Cerkve prva zanesljivo izpričana stigmatizacija. To je tudi razlog, da se je češčenje sv. Frančiška hitro razširilo.
Pridružili so se mu prijatelji in leta 1210 so nastali zametki reda frančiškanov. Med somišljeniki je bila tudi njegova sestra sv. Klara Asiška, ki je ustanovila žensko vejo ali drugi red. Pozneje je Frančišek ustanovil še tretji red za poročene in druge. Novembra leta 1223 je papež Honorij III. (1216–1227) potrdil novo, pravno osnovano vodilo, imenovano Potrjeno vodilo.
Živel je asketsko, spokorno življenje, veliko se je postil in romal. Vse to pa mu je postilo posledice na telesu. Zbolel je in 3. oktobra 1226 umrl. Šele naslednji dan so na njegovem telesu odkrili Kristusove rane.
Skoraj dve leti pozneje a je papež Gregorij IX. (1227–1241) 16. julija 1228 razglasil za svetnika. Njegov grob v baziliki sv. Frančiška vsako leto obišče na tisoče romarjev. Za zavetnika so izbrala številna mesta, med drugim je tudi zavetnik Italije.
Upodabljajo ga v preprostih oblačilih s kapuco. Njegovi atributi so razpelo, knjiga, mrtvaška glava, zemeljska krogla, vladarsko jabolko, podirajoča se cerkev, lilija in jagnje ali volk. Pogosto pa ima tudi Kristusove rane, navdih pa so umetniki našli tudi v dogodkih iz njegovega življenja, kot so pridiga pticam, negovanje gobavcev, odrekanje dediščini, prejem vodila pri papežu Inocencu III., vtisnjenje Kristusovih ran ali srečanje z Dominikom.
