V baziliki Matere Božje v Petrovčah srečanje PRO

Cerkev na Slovenskem | 08.09.2016, 10:08 Marta Jerebič

Bazilika Obiskanja Device Marije - osrednje romarsko svetišče celjske škofije, na današnji mali šmaren gosti srečanje prijateljev radia ognjišče, ki je hkrati tudi sklepni dogodek tradicionalnega radijskega kolesarjenja od Marije k Mariji. Ob 9.00 se je v cerkvi začela molitvena ura, ob 10.00 pa smo od tam tudi prenašali slovesno sveto mašo.

Zakaj kolesarsko romanje od Marije k Mariji?

Morda na to vprašanje lahko najdemo odgovor v mislih, ki jih je včeraj strnila naša kolegica Lidija Zupanič:"Ko gledam sedaj nazaj na to posebno, drugačno romarsko pot, mi najbolj ostaja v mislih pridiga lučkega župnika, ki nam je na poseben, zelo preprost, a praktičen način približal našo mater Marijo. Zakaj je naša mati? Ker je Jezusa neskončno ljubila, ker je trpela pod križem, jo je Jezus daroval tudi nam za mater. Želel si je, da ga tudi mi tako ljubimo, kot ga je ljubila ona. Postavil nam jo je za zgled, za priprošnjico.

In bila je, na tej kolesarski poti je bila prava priprošnjica. Spremljala nas je vso pot, v cerkvah, posvečenih v njeno čast, smo se ustavili, skupaj zmolili in svoj fizični napor darovali za potrebe. Tiste, ki smo jih imeli skrite vsak pri sebi, in tiste, ki so sploh namen našega tradicionalnega kolesarskega romanja. Od Marije k Mariji, bodi tako tudi v našem življenju."

Zgodovinski podatki o prazniku

V katoliški Cerkvi danes obhajamo praznik Marijinega rojstva ali mali šmaren. Katoliška in Pravoslavna Cerkev Marijino rojstvo praznujeta na isti dan.

Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.

Od 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen, saj je postal slovesni praznik, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava (osemdnevnica), na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija (molitveno bdenje). Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 docela odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra, natanko 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra.

Pomen praznika Marijinega rojstva

Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo, opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto, poleg Jezusovega rojstva, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo, tako kot rojstvo Janeza Krstnika, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Zato imata Marijino rojstvo in njena življenjska pot pomen, ki presega njeno osebo.

Marijino življenje je neločljivo povezano z Jezusovim življenjem, saj je s svojim materinstvom soudeležena v odrešenjskem načrtu, ki ga je Bog pripravil za človeka in vsebuje učlovečenje, življenje, smrt in vstajenje Božjega sina Jezusa Kristusa. Marija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta.

Slovensko izročilo o prazniku Marijinega rojstva

Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade, ki veljajo za veliko mašo (npr. blagoslov rož ipd.). Ta dan pomeni že začetek jeseni, saj ponekod mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša).