Tu je naš dom - Kamnik
| 06.09.2016, 14:46 Matjaž Merljak
V letu, ko praznujemo 25 let samostojnosti naše domovine, obiskujemo slovenske občine in predstavljamo krajevne lepote, posebnosti in zanimivosti. Danes smo v Kamniku. Spremljajte naš program, odstiramo veliko zanimivega in lepega v tem kotičku Slovenije!
Danes smo na obisku v občini Kamnik, ki leži nedaleč od prestolnice Slovenije, ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp, na prehodu med Gorenjsko ravnjo in Celjsko kotlino. Središče občine je Kamnik, srednjeveško in Maistrovo mesto, bogato z zgodovino in kulturno dediščino. Po velikosti mu sledita naselji Mekinje in Duplica, veliko prebivalcev je tudi ob Kamniški Bistrici med Stahovico in Kamnikom. Občina šteje 29.362 prebivalcev (vir: Statistični urad RS, januar 2016), glede na demografsko strukturo pa sodi, posebej v zadnjih letih, med mlade občine, saj je prebivalstvo relativno mlajše kot je povprečje v Sloveniji.
V Kamniku se skozi leto vrstijo različni kulturni dogodki in številne prireditve, nekaj jih bomo predstavili tudi v naših javljanjih (med drugim Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki bodo ta konec tedna). Občina Kamnik pa ponuja tudi veliko možnosti za rekreacijo in športne aktivnosti. Tudi turistično plat Kamnika boste danes lahko spoznali.
Kamnik se je v Osrednjeslovenski regiji kot prvi resno lotil tudi kulinaričnega produkta »Okusi Kamnika«. V sodelovanju s strokovnjaki in gostinskimi ponudniki, tako lokalnimi kot slovenskimi, je narejen izbor lokalnih kulinaričnih posebnosti
(vir: www.kamnik.si)
Dnevni narodnih noš se začnejo ta četrtek
Našo ekipo je ob obisku Kamnika najprej sprejel župan Marjan Šarec in hkrati povabil na 46. dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se začnejo v četrtek: "To je tudi mednarodni festival, pridejo iz Estonij, Rusije, Albanije, Avstrije in bo pestor. V nedeljo ob 15. uri pa bo vrhunec s povorko 2000 narodonih noš."
Direktorica Zavoda za turizem in šport občine Kamnik Božena Peterlin je še bolj natančno predstavila program dnevov narodnih noš. Pripravljajo Veronikine delavnice, mednarodni minimunds, plezalno steno, ogromne gugalnice, tri razstave: "Večeri pa bodo prinesli glasbene nastope, naj izpostavim le nekaj imen, ki bodo na odru: Rebeka Dremelj, Tanja Žagar, Gadi, Domačini, Beneški fantje."
Etnolog Tomaž Simetinger je predstavil noše, zanimiv fenomen, ki ga pogosto na nek način narobe razumemo, kot da gre za nekaj, kar so ljudje nosili v vsakodnevnem življenju, ampak gre za pojav, ki se je predvsem v 19. stoletju začel v mestih: „ Razne gospe, tako imenovane narodne dame, pomembnejše meščanke, kot je bila Franjica Tavčarjeva, žena Ivana Tavčarja. Te gospe so ravno zato, da bi spodbujale slovenskost, prevzele določene prvine kmečkega oblačenja, jih polepšale, naredile neke kroje na lepši, meščanski način in začele to propagirati kot slovensko oblačilno dediščino. Te narodne noše so tako postale neke vrste kostum oziroma oblačilo, ki so ga oblekli za obisk maše in drugih posebnih slovesnosti.“
V Turističnem centru v Kamniku bodo v teh dneh odprli razstavo, na kateri želijo predstaviti oblačilno kulturo Slovencev v 19. stoletju. „Predstavili bomo trideset parov iz vseh slovenskih pokrajin. To so figure, izdelane iz gline, v velikosti približno trideset centimetrov, pobarvane z barvami, ki so narejene na osnovi gline,“ je povedala avtorica Ladina Korbar, ki izdeluje glinene figure.
Fotografije Petra Nagliča pomemben dokument časa
Po fotografskih stopinjah Petra Nagliča je naslov razstave, ki jo je v pogovoru z Matjažem Merljakom predstavil vnuk Matjaž Špehar. Peter Naglič je bil ščetarski mojster, s fotografijo pa se je začel ukvarjati kot otrok. Njegova prva datirana fotografija sega v leto 1899. Ustvaril jo je na domačem dvorišču s primitivno kuliso: na steno hiše je obesil platno, na tla je položil tkanino in to je bil njegov prvi posnetek.
„Kot otrok sem večkrat zahajal v njegovo hišo in sem videl relativno veliko fotografij za tisti čas. Ta zbirka je bila odmaknjena v tišini, našel sem jo leta 1998 zaprašeno na podstrehi in od tistega dne, ko sem to zbirko odkril, sem si nekako zadal poslanstvo, da to njegovo delo spravim v javnost, kajti zdi se, kot da je on ostal nekje na pol poti,“ meni Matjaž Šporar. Ta razstava je razdeljena v dve celoti, prvi del bo predstavitev oblačilne kulture prve polovice 20. stoletja, drugi del pa je posvečen Kamniku. Peter Naglič je prepešačil in prekolesaril celotno občino in predstavljene so malodane vse krajevne skupnosti. V septembru so Nagličeve razstave na petih lokacijah: na sv. Višarjah, v romarskem središču na Trsatu, v Kamniku, v Mariboru bo razstava o romanju v Sveto deželo in v Ljubljanski mestni hiši.
Vodja Turistično informacijskega centra v Kamniku Sabina Romšak je povedala, da Kamnik veliko ponuja v vseh letnih časih in je živahno mesto 365 dni v letu: „Ljudje v Kamniku radi živimo in dihamo z mestom. Zanimiv je vseh letnih časih, najprej obiščite TIC Kamnik in tu se potem odprejo vse lepe poti.“
Kamnik ima dušo
Župan Marjan Šarec pravi, da Kamnik ima dušo, je mesto s tradicijo in zgodovino, na kar opozarjata tudi mestna zastava in grb. Trudijo se, da bi Kamnik umestili na čim več tematskih zemljevidov, ponudba Kamnika pa je predvsem usmerjena za tiste, ki jih zanimata zgodovina in tradicija. Župan Šarec je pojasnil tudi, zakaj v občini šole in vrtci pokajo po šivih in zakaj zanje namenjajo veliko sredstev. Kot poseben izziv je omenil železniško povezavo z Ljubljano, ki bi, če bi jo modernizirali, lahko prinesla veliko novih možnosti.
Kdor išče, ta najde
Na policah Mercatorja res ni mogoče najti Radia Ognjišče, med njimi pa smo večkrat sodelavke in sodelavci. Akcija Tu je naš dom poteka skupaj z najboljšim sosedom, zato vedno nagradimo najhitrejšo poslušalko ali poslušalca. Tokrat nas je prva našla Ana Verbič, ki smo ji dan polepšali s prijaznim darilcem.
