P. Rupnik v Mariboru: Mi smo vera obličja
Slovenija | 17.09.2016, 08:27
V Slomškovi dvorani v Mariboru je bil minuli torek pogovorni večer. Z umetnikom p. Markom Ivanom Rupnikom se je biblicist Maksimilijan Matjaž pogovarjal o sporočilu najlepših svetopisemskih odlomkov v knjigi "Evangelij usmiljenega Očeta". Knjigo, iz katere v najbolj slovesnih trenutkih mašuje tudi papež Frančišek (slovenska različica je izdana po originalnem italijanskem vzoru), je p. Rupnik opremil z mozaiki in v njej napisal tudi spremno besedilo. V knjigi je več kot 50 celostranskih posnetkov mozaikov in 51 premišljevanj ob svetopisemskih odlomkih.
"Evangeliarij je ikona božje besede, ikona Jezusa Kristusa. Pater Marko je ikono opremil in poudaril sporočilo z izbranimi mozaiki," je uvodoma dejal profesor Matjaž, ki je gosta p. Rupnika poimenoval kot "papeževega teologa in papeževega umetnika". Umetnik se je v začetku ozrl daleč nazaj, v prva stoletja, ko se je bogoslužje razvijalo in so nastajali prvi evangeliariji prav z namenom, da se pokaže, kot je dejal, "da ne gre več le za tekst, za besedo, ampak gre za osebo". "Ker naša Beseda, Logos, ni črka, ni tekst, ampak je živa oseba, druga oseba svete Trojice. Je podoba, je Sin. Zato je evangeliarij nastal kot podoba evangelija. In tudi vstopil v bogoslužje ne kakor knjiga, ampak kot Oseba."
Pater Rupnik je dodal, da je danes to še posebej pomembno, da se tega zavedamo, saj nas je moderna doba tako zracionalizirala, da je tudi Sveto pismo postalo "bolj tekst kot živa oseba". "Ker če je evangelij oseba, če ima obličje, mi nismo religija knjige, ampak smo vera obličja."
Odnos do evangelija je p. Rupnik primerjal z našimi medosebnimi odnosi: "Če se hočemo nekomu približat, če želimo, da nam spregovori, to ne bomo naredili z agresijo, z znanostjo, ampak s prijateljstvom. Ker samo prijateljstvo odpira vrata. Človek se s tem, ko je prijatelj, razodene. Če se te boji, se bo skrival."
Umetnik je pred polno dvorano še dejal, da krščanstvo ne more iskati popolnosti v obliki, ampak v ljubezni. Ljubezen pa je velikonočna – to je Križani, je tridnevje. Zato v evangeliarij ni nikoli uspela vstopiti popolna umetnost, ampak vstopa liturgična, bogoslužna, simbolična umetnost. Umetnost, ki samo nakazuje, je dejal p. Rupnik in primerjal umetnost z daritvijo pri maši: da se kruh in vino, ki ga prinesemo na oltar, dopolni, je potrebno delovanje Božjega duha, skupaj s Cerkvijo in vsemi nami. "Evangelijarij je podoba, v kateri se prepozna vsak od nas. Ker je Kristus vzel nase človeško naravo, pri krstu smo se prepoznali v Kristusu. Kadarkoli odpremo evangelij, uzremo tudi samega sebe, nikoli pa samo samega sebe, ampak sebe skupaj s Kristusom. Zato mora biti evangelijarij taka umetnost, ki nakaže, ne pa da zapre," je dejal p. Marko Ivan Rupnik. Predavanju je prisluhnil tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl s sodelavci.
Vir: Družina