Janez Janša
O odnosu do kulturne zapuščine totalitarnih režimov
Slovenija
Nemška fundacija Konrad Adenauer Stiftung in Inštitit dr. Jožeta Pučnika sta včeraj popoldne v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco o odnosu do kulturne zapuščine totalitarnih režimov oziroma o soočanju z njihovimi posledicami. Zbrane sta med drugim nagovorila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver in predsednik SDS Janez Janša. Nekaj misli je podelil tudi predstavnik omenjene fundacije Michael Lange.
Valič Zverova je poudarila, da se vedno znova potrjuje, da ljudje zagotovo ne razumejo sedanjosti, če ignorirajo preteklost. Prihodnost demokracije je namreč po njenih besedah odvisna od preteklosti, ki nenehno učinkuje na sedanjost. To posebej velja za tiste, ki imajo dolgoletne izkušnje s totalitarizmom in premalo izkušenj z demokracijo. Prepričana je, da mednje po njenih besedah sodimo tudi Slovenci, ki smo v zgodovini preživeli grozote treh totalitarizmov, vendar del politike še vedno priznava le dva. Ob tem je bila Valič Zverova kritična do levih strank, ki v državnem zboru niso želele potrditi resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu. Proces sprave je v Sloveniji po njeni oceni zašel v slepo ulico. Vzroke za to Valič Zverova vidi v nenaklonjenosti medijev odpiranju teh vprašanj, v umanjkanju lustracije pri nas in v skrivenčenosti levega političnega pola, ki ne zmore jasno obsoditi komunističnih zločinov. Za uspeh spravnega procesa je, tako Valič Zverova, nujen celosten pristop, s poudarkom na delovanju pravne države.
Janša je poudaril, da je pri vprašanju tako imenovanega prehoda iz totalitarnega režima v demokracijo oziroma pri vprašanju posledic neuspešne tranzicije ključnega pomena vprašanje poznavanja tega časa in časa pred tem. Kot je dodal, je bila po drugi strani ena najbolj mrzličnih in intenzivnih aktivnosti nekdanjih oblasti konec leta 1989 in leta 1990 kurjenje in mletje arhivskega gradiva. Po nekaterih ocenah je uničenega več kot 80 odstotkov gradiva nekdanjega sekretariata za notranje zadeve in še bistveno več arhivov Službe državne varnosti. Zato nas, tako Janša, demokracijo danes učijo tisti, ki so jo takrat zatirali. Po njegovem o človekovih pravicah govorijo, predavajo in presojajo tisti, ki so jih takrat grobo kršili. Teh podatkov namreč ni v njihovih življenjepisih, javnem vedenju ali v aktih pravne države, ki bi to morala sankcionirati. Če družbo usmerjajo tisti, ki po vrednostnem prepričanju niso ne demokrati ne zagovorniki človekovih pravic, je družba težko na pravi poti. Janša meni, da se Slovenija sooča s tem. Kot je še povzel, sprava ni možna, dokler ni resnice, obžalovanja, potez vladavine prava. Potem pride odpuščanje.
Soočenje s komunistično diktaturo in nasploh soočenje s preteklostjo je tudi v Nemčiji, tako Lange, zahtevalo podobno velike napore kot v Sloveniji. Kot je pojasnil, tudi v Nemčiji s procesom sprave še niso vsi v celoti zadovoljni.
