Papež na medverskem srečanju v mošeji v Bakuju
Papež na medverskem srečanju: Nikoli več nasilja v imenu Boga!
Svet Marjana Debevec
Eden od osrednjih dogodkov v Azerbajdžanu, pretežno muslimanski državi, je bilo medversko srečanje v mošeji v Bakuju. Papeža Frančiška je v imenu vseh verskih skupnosti pozdravil šejk kavkaških muslimanov Allahshakur Pashazadeh. Svetemu očetu je spregovoril o sožitju različnih verstev v Azerbajdžanu. Obenem je pohvalil papeževa prizadevanja za rešitev migrantske krize, nasprotovanje povezavi med islamom in terorizmom ter odločne obsodbe resničnih vzrokov za terorizem. Papež pa je v enem najdaljših govorov med tokratnim potovanjem na Kavkaz znova posvaril pred zlorabo religije za nasilje in spregovoril o kulturi dialoga in srečanja.
Po besedah vodje vseh kavkaških muslimanov, je sožitje različnih verstev v Azerbajdžanu vzor za ves svet. V pozdravnem nagovoru papežu Frančišku pa je šejk Pashazadeh spregovoril tudi o vezeh z Vatikanom in korakih na poti medverskega dialoga. Papežu se je zahvalil za njegova prizadevanja za rešitev konfliktov, še posebej med Armenijo in Azerbajdžanom.
Sveti oče je svoj govor posvetil pomenu medverskega dialoga in pohvalil vzor sožitja vernikov različnih verstev v tej deželi. Tudi katoličani, čeprav jih je le peščica, namreč tukaj najdejo svoje mesto.
»Bratstvo in podelitev, za katera si prizadevamo, ne bodo cenili tisti, ki hočejo razdeljenosti, tisti, ki hočejo povečati napetosti in zaslužiti s spori; pričakujejo pa ju tisti, ki želijo skupno dobro. Še posebej so ta prizadevanja všeč Usmiljenemu in Sočutnemu Bogu, ki želi, da bi bili sinovi in hčere ene same človeške družine zedinjeni med seboj v dialogu«, je zatrdil Frančišek. Ob tem je dejal, da nas odpiranje drugim, ne osiromaši, ampak obogati, saj nam pomaga postati bolj človeški.
Religije imajo po papeževih besedah posebno nalogo ljudi voditi k iskanju smisla življenja ter jim pomagati razumeti, da je središče človeka zunaj njega in da smo vsi usmerjeni k neskončnemu Visokemu in drugemu, ki je naš bližnji.
Posebno nalogo pri tem imajo verski voditelji, saj je današnji človek po papeževih besedah pogosto zmeden. Po eni strani vlada nihilizem tistih, ki ne verjamejo v nič drugega, kot v lastne interese, po drugi strani pa se pojavljajo različne oblike fundamentalizmov, ki so po papeževih besedah kolikor je le mogoče oddaljeni od živega Boga.
Religije imajo zato po njegovih besedah nalogo razločevati dobro od slabega ter utrjevati kulturo srečanja in miru, ki se gradi s ponižnimi in konkretnimi koraki.
Religije ne smemo nikoli zlorabiti za nasilje, je zatrdil Frančišek in dodal: »Iz tega tako pomenljivega kraja se dviga žalosten klic: nikoli več nasilja v imenu Boga! Naj bo Njegovo sveto ime češčeno, ne pa oskrunjeno in prekupčevano s sovraštvom in človeškimi nasprotovanji«.
Da bi ljubezen premagala sovraštvo, naj bi po papeževih besedah živeli dialog in molili drug za drugega. Pravi mir namreč temelji na medsebojnem spoštovanju, srečanju in podelitvi; na želji premagati predsodke in krivice iz preteklosti. Trajni mir oživlja pogum premagati meje, izkoreniniti revščino in nepravičnosti, obsoditi nenadzorovano širjenje orožja ter zaslužek na račun drugih. »Glas prevelike količine krvi kliče k Bogu iz zemlje, našega skupnega doma. Poklicani smo dati odgovor, ki ga ni mogoče več preložiti, in graditi skupaj prihodnost miru: zdaj ni čas nasilnih in ostrih rešitev, ampak čas, ko je nujno treba začeti potrpežljive postopke sprave«, je še odločno dejal Frančišek na medverskem srečanju v Azerbajdžanu.
Ob sklepu srečanja se je papež Frančišek še osebno srečal z verskimi voditelji. Predstavnik Judov mu je med drugim zatrdil, da je danes sveti dan.
