Kardinal Parolin o molitvi za mir v Assisiju

Cerkev po svetu | 19.09.2016, 13:49 Marta Jerebič

Papež Frančišek bo jutri znova obiskal Assisi. Tokratna priložnost je 30. obletnica prvega molitvenega srečanja za mir, ki je potekalo na pobudo papeža Janeza Pavla II. V pripravi na ta dogodek je italijanski dnevnik Corriere della sera objavil razmišljanje vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, z naslovom Moč molitve, ki je leta 1986 združila razkosan svet.

Po njegovih besedah je 27. oktobra 1986 edinstveni dogodek podrl zid pesimizma in vdanosti v usodo v svetu, ki je bil še vedno razdeljen z železno zaveso in kjer je bila vojna, čeprav v mnogih situacijah hladna, neizogibna spremljevalka vsakodnevnega življenja ljudi. Janez Pavel II. je s tem, ko je v Assisi povabil voditelje velikih svetovnih religij, da bi molili za mir, odprl pot večje vneme in nove moči v prizadevanju verstev za dosego tega velikega cilja. Kardinal Parolin je poudaril, da verstva nimajo politične moči, da bi uveljavile mir, vendar s tem, ko notranje spreminjajo človeka in ga vabijo, da bi se oddaljil od zla, vernike vodijo k drži miru v srcu.

Sad 'letnega časa dialoga'

Kljub temu, da je bilo srečanje v Assisiju leta 1986 izredna novost, pa je šlo za t.i. sad 'letnega časa dialoga'. Dialoga, ki se je razvijal preko vsega 20. stoletja, ki je bilo po eni strani polno upanj in obenem ogromnega trpljenja. V tem strašnem stoletju, v katerem so po nedavnih ocenah vojne terjale 180 milijonov žrtev, je nekaj zbližalo vernike. Nikoli prej v zgodovini namreč ni potekalo toliko pogovorov in srečanj med pripadniki različnih verstev kakor prav v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Janez Pavel II: Vsem očitna notranja vez med avtentično versko držo in mirom

Vatikanski državni tajnik zapiše, da so bili pred 30 leti v Assisiju svetovni voditelji skupaj pred svetom, skupaj v molitvi, kakor ustvarjalci miru. Ni šlo zgolj za še en obred, ampak za skupen izraz zaupanja v duhovne moči ter v posebno moč molitve. Molitve ki je brez sinkretističnih mešanic, a spoštuje različnost. Pri tem kardinal Parolin navede besede, ki jih je Janez Pavel II. izrekel v zaključnem nagovoru na trgu sv. Frančiška: "Morda v zgodovini človeštva še nikoli prej ni bila vsem tako očitna notranja vez med avtentično versko držo in veliko dobrino miru... molitev je že sama v sebi dejanje, vendar pa to ne pomeni, da si nam ni potrebno prizadevati za dejanja v službi miru." V temelje vseh verskih tradicij je zapisana vrednota miru. Le-ta je temelj pobude v Assisiju in pomaga premagati mnoge razdalje, včasih celo prepade, med različnimi svetovi.

Čas, v katerem živimo bolj skupaj, kljub različnostim. Izzivi virtualnega sveta

Kardinal spomni, da živimo v času, v katerem pripadniki različnih ver ali narodnosti živijo bolj skupaj. Gre za izkušnjo priseljevanja, s katero se sooča Evropa, pa tudi za novo povezanost med vzhodom in zahodom, severom ter jugom. Poleg tega pa gre po njegovem mnenju tudi za izziv virtualnega sveta, v katerem se vedno bolj stopa v stik z vsemi; tudi v tem svetu se živi vedno bolj skupaj, kar pomeni srečevati tiste, ki so drugačni od mene. Končno gre za izziv sveta, v katerem se vidi vse in v katerem se vedno bolj vidi bogastvo peščice ljudi in revščina mnogih, kakor nas pogosto spominja papež Frančišek. Sobivanje pa ni vedno enostavno, poudari kardinal Parolin v svojem razmišljanju, ter doda, da prevelike razlike in preširoka obzorja, ki jih predstavlja mondalizacija, vodijo do zaskrbljujočih pojavov, katerim smo priča: neodgovorni individualizmi, obrambni tribalizmi, novi fundamentalizmi in terorizem.

Umetnost sobivanja izvira iz verskih tradicij, ki so zmožne dialoga

Srečanje v Assisiju pred 30 leti je odprlo pot, na kateri mora vsaka religija opustiti vsakršno fundamentalistično skušnjavo. Vstopiti mora v dialog, pri katerem gre za potrpežljivo umetnost poslušanja in razumevanja drugega, prepoznavanja človeških in duhovnih potez drugega. Umetnost sobivanja, ki je tako potrebna v naši današnji raznoliki družbi, izvira iz verskih tradicij, ki so zmožne dialoga. Gre za zrelost kultur, oseb, skupin; za nenehno prizadevanje za mir v ožjem in širšem smislu.

Porušiti zidove z moralno močjo, dialogom in sočutjem

Pri tem vatikanski državni tajnik poudari, da nas Sveto pismo spominja, da je Jezus »naš mir«. Enako pravi tudi nauk papežev 20. stoletja, vse do papeža Frančiška. Verstva nimajo politične moči, da bi uveljavile mir, vendar s tem, ko notranje spreminjajo človeka in ga vabijo, da bi se oddaljil od zla, vernike vodijo k drži miru v srcu. Vsaka religija ima svojo pot, vendar pa imajo vse odločilno odgovornost pri sobivanju. Pri tem kardinal Parolin spomni, da je potreben pogum in vera pripadnikov različnih religij. Prepričan je, da je potrebno z moralno močjo, dialogom in s sočutjem porušiti mnoge zidove, ki danes ločujejo.