Naš gost: Jože Šivic - Od filharmonika do mojstrskega izdelovalca iz lesa

Slovenija | 20.08.2016, 17:58 Nataša Ličen

Poleti, ko vročina pritisne in niti senca v dolini ne zadosti, se marsikdo rad zapelje proti Rakitni, na višino več kot osemsto metrov visoko nad morjem, do najvišje ležečega kraškega polja. Tako smo v drugi polovici avgusta storili tudi mi, z radijskim mikrofonom. Obiskali smo violinista, nekdaj odličnega glasbenika, ki je igral najprej v radijskem, pozneje v filharmoničnem orkestru. Z upokojitvijo se je preselil na/v Rakitno, kjer se bolj posveča svojemu hobiju, mizarjenju. Izdeluje vrhunske, unikatne stvaritve. Še najraje stole, za katere so mu vzor vidnejši mojstri oblikovanja iz lesa. Obiskali smo Jožeta Šivica, ki išče lepoto v vsem.

Združil je na videz nezdružljivo, delo poklicnega violinista in ljubiteljsko mizarjenje.

Prav res, violinisti skrbno pazijo na svoje prste, s katerimi izvabljajo milozvočne melodije. Delo violinista zahteva redne, vsakodnevne vaje, disciplino, ogromno preigravanja. Bog ne daj, da bi se kaj zgodilo prstom. Jože Šivic je natančen, nič zaletav, kljub temu pa sta se zgodili nesreči pri delu z lesom in rezilnimi stroji, pri katerih sta poškodbo vsakič utrpela prav, za glasbenika najbolj dragocena, prsta. A, k sreči, se je po nesrečah dobro izšlo. Dve vzporedni zgodbi, prva nič manj pomembna in zanimiva od druge, tečeta v življenju Jožeta Šivica, ki sta se prepletali tudi v našem pogovoru z njim. Glasba in oblikovanje lesa.

Vijuge, krivulje, mehkoba, valovanja, meje zvočnega in materialnega, to so besede, ki povzemajo miselni tok in večno iskanje popolnosti, tako v zvenu instrumenta kot v obliki lesa, našega sogovornika. Med pogovorom je naš gost, Jože Šivic, sedel na stolu, ki ga je izdelal sam, a po načrtu mojstra Plečnika.

Zgodba violinista se je za Jožeta Šivica začela v radijskem orkestru. Kot izkušeni glasbenik je v pogovoru razkril, da je instrumentalist v orkestru razpet med delom za skupino, ker je vsak pomemben za celotni neoporečni zven, a po drugi strani si vsak želi izoblikovati tudi nek svoj slog ter želi biti slišan ter opažen, izstopiti iz vrste, kot rečemo. Jože Šivic: »Pomanjkanje individualnosti in osebne note v orkestru je lahko velika teža za glasbenika. Če si profesionalni filharmonični glasbenik moraš igrati klasično glasbo, drugače se ob prepogostem igranju drugih zvrsti izgubi »pravi« zven. Moderna glasba je za orkestrski sestav smrt. Profesionalni glasbenik ima točno napisan dnevni program, ki se ga mora držati, če želi obdržati formo.» Kot zanimivost omenimo, da je Jože Šivic najstarejši Slovenec, ki je v živo nastopal na radiu, v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja je komaj tri letni deček preko radijskega etra takratnim poslušalcem v živo zapel pesmico. Pozneje ga je življenjska pot znova peljala nazaj pred mikrofon in v snemalne studie. Radio mu je bil očitno usojen.

Jože Šivic: »Iz lesa izdelujem različne stvari, najraje stole. Oblikovanje zvoka sem zamenjal z oblikovanjem lesa. To mi je vodilo. Preden zvečer zaspim, premlevam, vidim v duhu ploh, s svinčnikom nato drugi dan prostoročno začrtam, kar se mi je ponoči spletlo v mislih, potem pa začnem. Strmim k temu, da je čim bolj zapleteno. Bog ne daj, da bi bilo delo serijsko, to bi bilo zame poguba. Lepo je delati s krivinami. Iščem meje, do kod les še prenese nosilnost, težo, pritiske in sile ter je stabilen.«

Vedeti moramo, da ob poslušanju zimzelenih popevk, slišimo tudi igranje Jožeta Šivica. Bil je član instrumentalistov pri studijskih snemanjih slovenskih popevk. Delal je z velikimi imeni dirigentov. Zven, ki so ga dosegali pred več desetletji, še danes velja za zelo kakovostnega. Seveda so posamezni posnetki boljši od ostalih, a vedeti moramo, da so takrat brez sodobne tehnike, ki so jih danes polni studii, znali ustvarjati in posneti prvinski zven, kot smo mu priče na koncertih v živo. Vsekakor bomo po pogovoru z Jožetom Šivicem drugače poslušali skladbe zlatih let slovenske popevke. S svojim ustvarjanjem lesenih izdelkov pa še zdaleč ni rekel zadnje besede, zato Jožetu Šivicu želimo veliko navdiha in veselja z oblikovanjem ter delom z lesom.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.